četrtek, 09. avgust 2012

Bik na planini

Ob 6. uri zjutraj me je iz postelje vrgel očetov glas "gremo v gobe, ajmo ustan!". Nekako se mi je do pol sedmih uspelo spravit ven iz postelje in se odvleč do kopalnice se za silo uredit, pojest "kraljevi zajtrk", kot s kolegom praviva Keksolinotu in se odpravit proti Tržiču. Po prihodu nama je bilo kaj kmalu jasno, da sva za gobarjenja prepozna, zato sva se v lenobnem tempu odpravila proti planini Šija. Dan je bil ravno prav nevroč, pravzaprav je bilo na planini dokaj "frišno" 14°C in naju je, ko sva po dobri uri dokaj počasne hoje, namreč še vedno me boli gleženj po tistem nesrečnem padcu iz viseče mreže, končno pispela na Šijo je bilo tako mrzlo in vetrovno, da sem resnično obžalovala jutranjo odločitev, da oblečem samo hlače na 3/4 in za ogrnit jopico brez dodatnih dolgih rokavov! No, na mraz sem dokaj hitro pozabila, ko je majerica po SSKJ planšarica, ki oskrbuje živino na planini če kdo slučajno tega ne ve, prinesla veliko šalico turške kave in še porcijo odličnega kislega mleka. Po kratkem klepetu in nakupu hlebčka odličnega domačega sira, sva se odpravila naprej oz. bolje rečeno nazaj oz. na drugo stran na planino Tegošče, tudi tam sva popila veliko šalico turške kave in pojedla veliko skledo kislega mleka z domačim kruhom. V dolino sva se vrnila tako nažrta od vsega da sva se skoraj prikotalila, ampak kaj moreš kislo mleko je odlično in če greš na planino je greh da ga ne poješ vsaj eno skodelo!
Za boljšo predstavo dodajam par slik.
Do naslednjič ...
Vaša &c A.
napis "bik na planini", ki kliče po opreznosti pri planinarjenju

planinec

edine gobe, ki so še ostale

Tinca, najbolj požrešna krava na Šiji

teliček star en dan in ponosna mama

kislo mleko št. I


kislo mleko št. II


Planina Tegošče

sobota, 04. avgust 2012

Raj na zemlji


Pridejo časi, ko se moraš umakniti nekam na samo, kjer je mir, nekam kjer se zbujaš in zaspiš ob zvokih valov in galebov, nekam daleč stran od ponorelega sveta.
Idealen kraj za to je otok Kaprije, kamor sva se z mami "zatekli" ob koncu meseca julija.
Prvič zato, ker so na otoku prepovedani motorji in avtomobili (turiste in živež se prevaža z multikultivatorji in prikolicami), drugič zato, ker so vsi dobrosrčni in gostoljubni in tretjič zato, ker je to pravi mali raj na zemlji!
V kratkih 6 dneh sva uživale v gostoljubju Antonia, lastnika Konobe Antonio, ki se nahaja na S delu otoka. Razvajal naju je z dalmatinskimi specialitetami ( Orada na gradeli, ribe na žaru, brodet...), dobrim domačim vinom in izbrano dalmatinsko glasbo. Njegov pristop k delu in poslu je izredno zanimiv, vsega se loteva "polako" in vse skupaj začini z veliko žlico humorja in dobre volje. Biti njegov gost občasno ni "lahko", če si zaželiš palačinke si jih moraš pač narediti sam, prav tako je z pripravo jutranje kave ali pa če slučajno Antonio nima časa za pripravo računa, pač to narediš sam, zase in pa še za druge goste. A kljub vsemu je izredno dober in prijazen, v zelo kratkem času se mi je nekako uspelo navezat nanj in na Ojdano, žensko z izrednim karakterjem in zanimivo življenjsko zgodbo, ki je njegova desna roka pri opravljanju kuhinje. Vsekakor vam priporočam obisk otoka Kaprije in še posebej konobe Antonio (linkič, da ga boste lažje našli ), boste videli ne bo vam žal!



center Šibenika naravnost!
v Šibeniškem pristanišču sva pustili avto in se s
trajektom Jadrolinije odpravile na najin končni cilj...
vsak po svoje je premagoval uro in 15 minut dolgo plovbo do svojega otoka



muc&kuža sta bila tudi na trajektu
Bil je idealen dan za ljubitelje jadranja


Otok Kaprije z najlepšo tablo, ki sporoča, da je prepovedana vožnja z motornimi vozili


najino prevozno sredstvo

pogled z balkona

konoba Antonio

midve z mamo

detajl iz jedilnice

Orada na gradeli

plaža z konobo v ozadju

lično urejena jedilnica

šank je bil občasno moje "delovno mesto"

in krušna peč v kateri Antonio peče dobrote za lačna usta

etno predmeti dodatno popestrijo prostor

terasa in pogled na pristan


otok je lepo urejen





peka palačink z Ojdano

Otok Zlarin me še čaka, da ga raziščem po dolgem in počez

Šibenik skozi okno.




V otok Kaprije sem se nekako zaljubila in se bom tja še vrnila, to zagotovo in upam da kmalu!
Saj moram raziskati še marsikateri skriti kotiček pa tudi otoka Zlarin in Žirje in seveda zaradi meni ljubih Dalmatincev.

Pozdrav vaša &c A.