"The EARTH without "ART" is just "EH"."

Ime Samhain večini od vas ne pove veliko, če rečem da je ta praznik povezan s čarovnicami in se po "domače" imenuje Halloween, se stvar spremeni. Torej ta famozni, zdaj že do amena skomercializiran praznik je star že več kot 2000 let in izhaja iz področij sedanje Irske, Velike Britanije in severne Francije, ozemlja, na katerem so prebivali Kelti. HW so v 18. stoletju iz Irske na ameriška tla prinesli priseljenci. Ime se navezuje na Hallow Evening, torej predvečer Krščanskega praznika Vseh Svetih. Keltom je 31. oktober pomenil konec starega in začetek novega leta in je oznanjal prihod dolge in mrzle zime. Same korenine tega praznovanja segajo v obred izkazovanja spoštovanja do naših prednikov. Praznuje se ga na sončni zahod 31. oktobra. Na to noč so zakoni časa in prostora začasno ukinjeni in "mejna črta" med našim svetom in svetom duhov je najtanjša. Komunikacija s predniki je v tem času najlažja. 31. oktobra je za vse čarovnice prav poseben dan, čarovniško novo

Ponedeljkova jutra so ena izmed najmanj priljubljenih, vendar že nekako najdemo moč in dvignemo svoje (ne)naspane riti ven iz postelje ter se polni elana vržemo v nov dan. Ponavadi nas sicer spremlja občutek, da smo se vrgli v morje polno lačnih morskih psov, ampak že nekako preženemo to misel! K temu, vsaj meni osebno pripomore, če se mi zjutraj zgodi kaj lepega, bodisi slišim na radiu pesem, ki je že nekaj časa nisem slišala in me spomni na kak lep dogodek, ki se je zgodil v preteklosti ali pa dobim kak lep pozitiven sms, dostikrat pa je dovolj že nasmeh na obrazu prodajalke v pekarni, prodajalca na Petrolu ali pa neznanca, ki hiti na delo... No, danes pa sem jutro začela s sprehodom ob Blejskem jezeru s prijateljico s katero sva veselo debatirale o vsakdanjih rečeh ter z obiskom Peglez'n pub-a. Že na zunaj deluje topel in kar kliče po obisku. Ko stopiš v notranjost ter prevzame občutek topline in domačnosti. Sam ambient daje občutek, kot da si popotnik v času, notranjost je

V ponedeljek preden sem zaspala, se mi je utrnila ideja, da bom v torek imela "kavni dan". Tako sem v torek na vsakem obisku spila kavo, naneslo jih je 7. Začela sem z jutranjo kavo doma (seveda sem jo polila) ni šlo drugače, to se mi dogodi skoraj vsako jutro. Potem pa sem na vsakem obisku spila še po eno in jo tudi dokumentirala. Dobro, priznam pri eni od starejših strank sem se raje zadržala, drugače bi si lahko mislila kaj čudnega o meni. Prav vsakemu se mi niti ni dalo razlagat o moji "nori" ideji! Kavni dan sem zaključila v Modrijanovi knjigarni, kjer je imel profesor predstavitev svoje najnovejše knjige z naslovom "Kava, čarobni napoj". Pogovor s Dr. Božidarjem Jezernikom je vodila moja najljubša voditeljica in novinarka, tako rekoč moj idol Mojca Mavec, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Jani Kovačič. V pogovoru je prof. pripovedoval o zgodovini kave, povedal je nekaj zanimivih prigod, ki jih je izvedel oz. doživel tekom več desetletne raziska