torek, 17. september 2013

Gobarjenje







Gobarjenje v jesenskih mesecih je pri naši hiši že dolgoletna tradicija. Vsi smo veliki ljubitelji gob. Z očetom nabirava, mami in brat pa se potem nesramno bašeta, če nama uspe kaj "ujagat". No, zdaj se nama je pridružil še moj fant, ki je pa sploh obsedenec z gobami in na splošno z vso hrano, najbrž zaradi njegovega poklica. Torej zadnje dva tedna smo šli kar nekajkrat za gobami. Sprva so bile to precej neuspešne akcije, ker je narava v tem delu Slovenije zaradi dolge zime nekako v zaostanku. Zadnjih 14 dni pa so bile te akcije dokaj uspešne. Vedno smo nabrali le toliko kilogramov kot je dovoljeno, da slučajno ne bi ne-upoštevali zakona, kot to naprimer počno nekateri neodgovorneži. Primer takega neodgovorneža sem na eni izmed komercialnih televizij ujela fotografijo, kjer so imeli celo ovalno mizo, precejšnjega premera, gob-jurčkov, no potem se NE čudim, da za nekatere ni ostalo nič in da na določenih internetnih straneh berem o nadvse slabi gobarski sezoni - samo jamranje vam rečem! Torej, da se vrnem k našim gobarskim avanturam. Ponavadi smo v gozd prišli okoli 8. ure zjutraj in ob poti našli malo morje parkiranih avtomobilov, katerih lastniki so že veselo gobarili in na žalost tudi svinjali po gozdu. Registracije so bile v večini ljubljanske, koprske, gorenjske, nekaj pa je bilo tudi tujih (nemških&italijanskih). Še dobro, da velja pravilo da vsak gobar ne vidi vsake gobe in potem po kakšni pomoti v kakšnem prepadnem delu ostane kak jurček za tiste, ki radi malce dlje poležimo. Najbrž vas zanima zakaj sem napisala, da ljudje svinjajo. Ne boste verjeli ampak v gozdu, kjer smo mi gobarili je bilo mogoče odkriti ogromno fekalij, ne vem ali zjutraj obiskovalci gozda nimajo časa opraviti velike potrebe ali so ljudje res take svinje!? Pa da bi vsaj te svoje izločke pokrili s kakim listom ali opravili na nekem diskretnem predelu gozda!? Ne, to morajo opraviti sredi štora, ki je lociran, kajpak sredi gozda ... dobro saj razumem, da imajo nekateri pač zdravstvene težave, ampak očitno jih je med gobarji iz tega področja ogromno! Poleg človeških iztrebkov je najti tudi veliko raztrganih plastičnih vrečk,občasno so tudi te polne gnilih gob, zgleda da je nabiralca prijelo na veliko potrebo ali pa ga je dobil inšpektor.
Ker pravijo, da gob ne smeš nabirati v plastično vrečko, prav tako jih moraš očistiti v gozdu, zaradi trosnic, da bo drugo leto še kaj gob.
Spodaj si lahko ogledate slike veselih in zadovoljnih gobarjev in našega gobarskega bogastva :)

Se še kaj oglasim, najverjetneje malo prej z novo blog objavo iz Toskane (:
Ciao

 vaša &c A.




košara se počasi polni
zadovoljni gobar

lepotec
in ponosna najditeljica

Saj ni tako strmo...ali pač
šolski primer jurčka

še drugi ponosni najditelj



I. runda. Gremo na nov plac :)

Stari izkušeni gobar je mlajšima pokazal s svojim izurjenim nosom kje se skrivajo najlepše gobe

II. runda


med večernim sprehodom s psom smo mimogrede nabrali še večerjo

Tukaj je! :)


sreda, 07. avgust 2013

domače

V tej vročini se je psihično prepričat za pisanje blog objave kar težko. Ampak, ko zvečer oblaki zakrijejo sonce in na terasi postane prijetno toplo, to več ne predstavlja problem.
Trenutno moji dnevi potekajo nekako tako - oče nabira dobrine, ki  zrastejo na našem vrtu, midva s fantom pa potem iz njih ustvarjava sokove, marmelade itd.
Spodaj v galeriji si lahko ogledate kakšne&kako zgledajo končni izdelki.

Dodala pa bi še eno misel.  Iz dneva v dan sem bolj hvaležna, da živim v takem času, ko mi je pripravljanje ozimnice bolj v zabavo kot pa nujno potrebno zlo. Hvaležna sem, ker se mi ni potrebno ozirati v nebo ali bo tokrat vreme naklonjeno in nam toča ne bo uničila pridelka in potem razmišljati kaj bomo jedli pozimi. In prav super je, da ni treba na tržnici kupovati kvazi bio in eko sadja in zelenjave, za katero velja novi rek, ki sem ga pred časom zasledila na družabnem omrežju facebook. Glasi pa se nekako takole: "BIO sam na tržnici, EKO vam salata!"

Pa veste zakaj!? Ker imamo doma pridelano hrano, kateri lahko brez slabe vesti in z lahkoto "nalimam" vse te titule bio, eko in domače :)


Do ponovnega snidenja vas lepo pozdravljam!

Vaša &c. Alexa

ribezova marmelada

vložene hruške 



od leve proti desni: sok iz smrekovih vršičkov, ribezov sok, hruškov sok


vložena prepeličja jajčka, če prepelice slučajno udarijo kak štrajk

domače+bio+eko

še bolj domače in eko in bio :)


sobota, 25. maj 2013

PMS


O razstavi se mi ne da pisat več si lahko preberete tukaj . Na splošno se mi zadnje dni ne da pisati drugega kot diplomske naloge in povzetkov člankov za prihajajoče izpitno obdobje. Objave za blog nisem napisala že od meseca marca. Pa je bilo kar precej materiala, obisk Rima in Južne Italije je že primeren material, sploh prigode na tem potovanju, ampak ne, napisala nisem nič. 
Jess popolnoma zadane s temle "quotom"v nanizanki "New girl".[Photo: Tumblr]
Teden dni nazaj sem se spet podala na izlet z društvom slepih in slabovidnih Gorenjske, letos smo obiskali Kras, ampak ne tudi o tem nič pa o odprtju Sirnice Pustotnikovih v Gorenji vasi ali pa o koncertu Big Foot mame in 5 oz. končnih 6 tahudih + vokalni osmerec brez krčmarja Pushluschtae, ampak nič. Lena sem. Priznam. Sploh v času PMS, ne da sem samo lena, tudi razumem bolj malo in posledično tudi mene razumejo drugi malo manj. Med PMS-jem namreč izumljam nove izraze kot npr. "da se stvari poklapujejo", govoriti znam komaj slovensko, kaj šele da bi govorila v kakšnem tujem jeziku. Glavna značilnost pa je, da nekaj začnem delat in že naslednji trenutek me nekaj zmoti in začnem delat to drugo in takoj zatem tisto tretje in na koncu se izkaže da ogromno začnem in malo dokončam. Ali pa še boljše, med PMSjem se odločam zelo impulzivno in nepremišljeno. Npr. prejšnjo nedeljo me je kar naenkrat zagrabilo, da bi si pristrigla lase, v pomoč pri tem dejanju mi je priskočil fant, ki je kuhar in rezultat je bil sprva še kar dober, ker mi je pristrigel samo sprednje lase, potem pa malo manj dober oz. katastrofalen! Lasje so bili prekratki, in neenakomerno pristriženi. Aaaa, še zdaj me zmrazi, ko pomislim na tisti trenutek in še vedno ratam vsa rdeča v obraz od jeze, ko pomislim, da me je frizerka v enem izmed trgovskih centrov zavrnila, češ da nima časa popravljat mojo frizuro, ker mora zaključit (čeprav je bilo še več kot pol ure do zaprtja salona) in me odpikala, da naj pridem jutri, seveda se mi je ob vsem te še smejala v obraz. Očitno Slovenija še ni tolko v k****, da bi ponudniki storitev cenili vsako stranko ... eh, ni pomembno, na koncu se je to izkazalo za "super truper" idejo, ki so jo podprli mnogi. Sama se še vedno nisem navadila na (tako) kratke lase,  bojda so pa tako ali tako pričeske po vzoru Beatlesov ponovno "in" in če sem "in" je pa tudi nekaj, kajne!?. 
Na, vidite pa sem spet zašla z začrtane poti. Sprva naj bi bila tema tegale bloga razstava Leonarda DaVincija, pa sem zabluzila popolnoma drugam. No, pravzaprav sem si najprej hotela za lepše sanje ogledat film "Zweiohrküken " pa ga zdaj gleda bolj moja mačka kot pa jst oz. ga poslušam in na vsake toliko poškilim kaj se dogaja in seveda se zraven učim nemško. Torej lahko bi povzela, da sem v času PMS-ja pač čudna in da se mora okolica prilagoditi meni, ker se jaz njej prav gotovo ne bom (oz. nisem zmožna). 
No, da boste pa vsaj približno vedeli o čem sem prej pisala pa bom v tole objavo vrgla še nekaj fotk.
Lepo ostanite v cvetju :)

&c vaša Alexa





otvoritev sirnice Pustotnik-obožujem njihove izdelke.



jutranji utrip na Rimskih ulicah.

Španske stopnice- Rim


Neapeljska ulica.


Vezuv.


Pompeji.
vrt Ville d'este. 

Orvietto.



pršutarna Lokev- sem trpela, zelo!
Gregorčičev Tomaj


šterna pred Kraško hišo 




inovativen način "na up" prodajanja medu v Štanjelu






BFM


bratec se igra (:

camera obscura

skica tanka.


Mona Lisa. 


najljubši DaVinčijev izum-bičikleta






sobota, 23. marec 2013

25671



Huh, kje začeti. Najprej se opravičujem, da nisem napisala bloga o mojem obisku sejma ročnih del v Vicenzzi, ampak nekako mi ni zneslo.
25671. Vam je ta številka kaj poznana!?Mogoče tistim, ki so bili včeraj na premieri Avtorskega projekta Oliverja Frljića v Prešernovem gledališču Kranj ali pa tistim ki so podrobno seznanjeni s problematiko Izbrisanih. JE. Izbrisani so bili l. 1992 izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva RS.
Gledališki list.
Evropsko sodišče za človekove pravice je l. 2012 dosodila, da je RS ravnala napačno in da se je 92. leta v Sloveniji zgodilo celo mehko etnično čiščenje. Sama nimam izoblikovanega nekega mnenja, da bi lahko komentirala to zadevo. Tema se mi zdi dokaj nevarna, za vsako besedo za ali proti moraš trdno stati, drugače lahko nastanejo grozne polemike in prepiri. Kot bodoča antropologinja se bom držala načela "oddaljeni pogled". Bom pa predstavila svoje mnenje o včerajšnji premieri. 
25671.
Foto: PGK
Oliverja Frljića kot umetnika izredno spoštujem, rada si grem ogledat predstave katere režira. Tako sem se veselila tudi včerajšnje premiere avtorskega projekta 25671 v PGK. Najprej na kratko kaj točno avtorski projekt sploh je. Avtorski projekti so gledališka dela, pri katerih so avtorji predstave neposredni ustvarjalci. Največkrat gre zato za kar najbolj intimno in izpovedno gledališče, v katerem igralski delež z avtorstvom presega interpretacijo. Pri Frljiću smo nekako navajeni, da je neposreden, da mu ni mar če boli, da je surov do konca. Po ogledu predstav, ki jih on režira ne moreš, da ne bi razmišljal in premleval tega kar si videl, da ne bi poiskal globljega bistva, da se ne bi počutil krivega za nastalo situacijo. Natanko to je s svojim projektom 25671 želel, da bi se obiskovalci počutili odgovorne in na nekak način krive, da nas bi bilo sram! Verjamem, da je nekaterih res bilo in so najbrž zato v "pušco" ki je v zadnjem delu predstave krožila po dvorani dali kar 701, 38€ za odškodnino za Izbrisane, ker bojda država nič ne naredi! Pa sem se začela spraševat. Mar se moram res počutiti krivo za grehe naše države ali pa gledano iz druge strani za tiste "lenuhe", ki se jim ni ljubilo dvigniti svojih riti iz naslonjačev, da bi si šli uredit dokumente novorojene države!?Ali pa še boljše mogoče zato, ker leta 2004 nisem šla, čeprav še nisem imela volilne pravice, na volišče oz. imela izoblikovanega svojega stališča glede te problematike!? Če ste opazili, že ves čas predstavljam dve izredne skrajnosti, dva ekstremizma, ki se pojavljata ves čas tudi v predstavi. Neverjetno zanimivo je kakšno izredno svobodo imajo umetniki. Imajo jo toliko kot si jo vzamejo, meja ni. Dobro, lahko se upreš kot so se uprle igralke iz te predstave, ko je g. Frljiću, prišla iz ust norost, da bi na odru uničili vse osebne dokumente, ki smo jih, če smo želeli, na začetku predstave oddali hostesam. V zraku je na koncu predstave obvisela misel "Nasilje rodi novo nasilje". Zato so se tudi uprle, da ne bodo prisostvovale pri tem dejanju. Na koncu je obveljalo, da gledalcem, ki iz solidarnosti do Izbrisanih želijo, pusti razrezati njihove osebne dokumente. In tako se je med njimi našlo kar nekaj pogumnežev (bedakov!?), ki so le to pustili. Pa se iz dvorane oglasi ženska z močnim južnjaškim naglasom, mogoče je bila del predstave, zaradi padca četrte stene, ki loči igralce na odru med gledalci, to težko določim, in reče, da to teh ljudi NE bo naredilo Izbrisanih, češ da naj se iz solidarnosti izbrišejo. Pa začnem še malce bolj razmišljat in tega ne vzamem tako osebno, namreč ne počutim se krivo, ne vem zakaj bi se, še zase nisem vedela takrat in tako ali tako s tem, da se počutim krivo ne naredim nič. No, da se vrnem nazaj, gospejine besede si interpretiram po svoje nekako kot " siti smo vaših simbolnih dejanj, naredite vendar nekaj!" Igralci, ustvarjalci te predstave obljubljajo, da se bodo bolj angažirali, da bodo pomagali. Ko berem oz. poslušam te besede pa postanem jezna! Zakaj!? Ker se mi zdi, da so šli glede tega vseeno predaleč, preveč osebno v sam projekt, preveč subjektivno, zdi se kot, da so se pridružili tistim ekstremom, ki so v predstavi tako dobro predstavljeni. Mislim, da so s samo predstavo, s tem ko so se lotili te tematike naredili že veliko in da je boljše, da se držijo tega kar najbolje znajo, s pomočjo svojega talenta podajati kritiko družbe družbi! To je njihovo poslanstvo in tako naj tudi ostane! 
Vsekakor priporočam ogled predstave! Zanimivo bi bilo slišati mnenje še koga.
Do naslednjega branja pozdrav!
Vaša &c. A 

četrtek, 31. januar 2013

zimska idila

Ko končno dobiš prosti dan v službi in da je še tak, kot je bil danes-stopinja pod ničlo, nebo brez oblačka, je čas za športni dan. Tako sva se z mami odločili, da si vzameva čas zase in se spet poizkusiva v teku na smučeh. Seveda, se je tako kot po navadi zataknilo že na začetku, ko sva ugotovili, da si je v enem od tekaških čevljev naredila svoje gnezdo ena izmed mišk, ki so letos poleti tako veselo in nadebudno skakale naokrog (bralci iz zg. gorenjske bodo točno vedeliočem govorim). Še vedno mi ni jasno, kako za boga ji je uspelo priti skozi "skener" naših dveh mačkov ampak naj ji bo. Konec koncev naju je na tak način prisilila, da sva si kupili nove tekaške čevlje. Skratka, po vseh zapletih okoli čevljev sva se končno odpravile proti Ratečam. Pri gostišču Frida vsako leto uredijo super progo, namenjeno tako rekreativcem, novincem v teku na smučeh in tudi tistim, ki obvladajo in po enem krogu ne izgubijo volje in zavijejo raje na pivo ali čaj. 
kljub vsem zapletom sva preživeli super dan, naredile nekaj zase, dušo in telo ter se pri tem še zabavali!
Naredili sva tudi nekaj posnetkov.  Se vam še kaj oglasim do tedaj pa čim večkrat ven na zrak in toplo sonce, dokler je še lepo vreme!

Vaša&c.
A

tekaška proga v Ratečah


športnica na kvadrat (:












novi tekaški čevlji
in nove tekaške rokavice-je bila pač razprodaja (:

Midve z mamo 



ponedeljek, 21. januar 2013

Novo leto, nova objava na blogu.



Dobro, zdaj bi lahko že nehali z variantami zdaj, ko je novo leto in blabla, ker smo že globoko v mesecu januarju.Tale objava nastaja že par dni, ker se kar ne morem odločit o čem bi pisala. Toliko stvari se je zgodilo od zadnje objave na blogu. 
Toliko, da lahko začnem kar naštevati.Torej začela sem s sezonskim delom, ne bom ravno  javno povedala kje delam. bom samo rekla, da smo na delu zelo veseli snežnih pošiljk z neba prejšnje dni. To pomeni, da sem se finančno opomogla in sem bila lahko že malce zapravljiva-so pač razprodaje. 
Novo je tudi to, da sem sveže zaljubljena. Na čase imam še vedno občutek, da vse skupaj samo sanjam. Imam najbolj romantičnega fanta, ki me vsakodnevno razvaja s sporočili za dobro jutro, lahko noč in tudi vmes. Poleg tega me razvaja z dobrotami, ki jih skuha in pa majhnimi pozornosti. Skratka rad me ima in jaz imam rada njega. 
No, tretja stvar, ki se je zgodila je premierna uprizoritev zelo črne komedije Vinka Möderndorferja "Mama je umrla dvakrat". 
23. decembra smo jo pred polno dvorano KUD -a Jaka Rabič odigrali člani igralske skupine zgoraj omenjenega KUD-a in s ponosom lahko povem, da smo jo od takrat že dvakrat razprodali, kar je za amatersko igralsko skupino z majhne alpske vasice velik uspeh! Ker je naša predstava zelo zaželena bomo uprizoritve le te ponovili v enem izmed vikendov meseca februarja. Vas obvestim naknadno. Razmišljam celo o posebni blog objavi-konec koncev bi si jo zaslužili. No, bomo videli kako bom s časom. Odločila sem se namreč, da bom na faksu popravila še zadnje "grehe" iz prejšnjega leta v tem izpitnem obdobju, torej časa prav veliko ne bo, ker me čaka učenje o sorodstvenih vezeh, jupi jej!
Skoraj bi pozabila na še eno zelo pomembno stvar oz. zelo pomembne fantje- Slovensko rokometno reprezentanco! Oni mi skoraj vsak dan požrejo ene par živcev, naredijo nekaj novih sivih las in me pahnejo na mejo infarkta! Že odkar se je začelo svetovno prvenstvo v rokometu fantje ne poznajo besede poraz ali pa biti milosten z nasprotnikom. Zmagali so že 6! tekem in se že uvrstili med 8 najboljših rokometnih reprezentanc na svetu! V sredo jih čaka pomembna tekma z reprezentanco Rusije, ki je premagljiva, in v kolikor jim uspe no, potem so zelo blizu medalje. Na splošno je to ekipa, ki premika meje in ki je drugačna in skorajda revolucionarna. Ne samo po uspehu ampak tudi po načinu komuniciranja z navijači. Preko družabnega omrežja Twitter so namreč združili celotno Slovenijo v eno veliko navijaško gmoto, ki jih podpira in jim stoji ob strani v dobrem in slabem, no slabega razen I. polčasov ali pa napak v II. polčasih niti ni bilo in upam, da niti ne bo!
Skratka fantje so super, spravili so me, da sem si odprla Twitter račun, da jih lahko spremljam in želim jim vse najboljše! 
To je pa to zaenkrat vse od mene! Sicer se je zgodilo še marsikaj ampak tisto ni za v javnost oz. nekaj moram obdržati tudi zase ;)

Ostanite v snegu (ta je zaenkrat aktualnejše kot cvetje),
vaša A&c.


Utrinek iz premiere predstave "Mama je umrla dvakrat" -
II. dejanje

Utrinek iz premiere predstave "Mama je umrla dvakrat"-
I. dejanje


mi2 na akustičnemu koncertu Mi2.

#HeroTeam - veselje po zmagi na tekmi proti Srbiji
[Vir: radio Hit (fb)]

snežne radosti-na sliki oče "v kidalni akciji"

Tudi Bjfk je na svoj unikaten način uživala v snežnih radostih.