torek, 17. september 2013

Gobarjenje







Gobarjenje v jesenskih mesecih je pri naši hiši že dolgoletna tradicija. Vsi smo veliki ljubitelji gob. Z očetom nabirava, mami in brat pa se potem nesramno bašeta, če nama uspe kaj "ujagat". No, zdaj se nama je pridružil še moj fant, ki je pa sploh obsedenec z gobami in na splošno z vso hrano, najbrž zaradi njegovega poklica. Torej zadnje dva tedna smo šli kar nekajkrat za gobami. Sprva so bile to precej neuspešne akcije, ker je narava v tem delu Slovenije zaradi dolge zime nekako v zaostanku. Zadnjih 14 dni pa so bile te akcije dokaj uspešne. Vedno smo nabrali le toliko kilogramov kot je dovoljeno, da slučajno ne bi ne-upoštevali zakona, kot to naprimer počno nekateri neodgovorneži. Primer takega neodgovorneža sem na eni izmed komercialnih televizij ujela fotografijo, kjer so imeli celo ovalno mizo, precejšnjega premera, gob-jurčkov, no potem se NE čudim, da za nekatere ni ostalo nič in da na določenih internetnih straneh berem o nadvse slabi gobarski sezoni - samo jamranje vam rečem! Torej, da se vrnem k našim gobarskim avanturam. Ponavadi smo v gozd prišli okoli 8. ure zjutraj in ob poti našli malo morje parkiranih avtomobilov, katerih lastniki so že veselo gobarili in na žalost tudi svinjali po gozdu. Registracije so bile v večini ljubljanske, koprske, gorenjske, nekaj pa je bilo tudi tujih (nemških&italijanskih). Še dobro, da velja pravilo da vsak gobar ne vidi vsake gobe in potem po kakšni pomoti v kakšnem prepadnem delu ostane kak jurček za tiste, ki radi malce dlje poležimo. Najbrž vas zanima zakaj sem napisala, da ljudje svinjajo. Ne boste verjeli ampak v gozdu, kjer smo mi gobarili je bilo mogoče odkriti ogromno fekalij, ne vem ali zjutraj obiskovalci gozda nimajo časa opraviti velike potrebe ali so ljudje res take svinje!? Pa da bi vsaj te svoje izločke pokrili s kakim listom ali opravili na nekem diskretnem predelu gozda!? Ne, to morajo opraviti sredi štora, ki je lociran, kajpak sredi gozda ... dobro saj razumem, da imajo nekateri pač zdravstvene težave, ampak očitno jih je med gobarji iz tega področja ogromno! Poleg človeških iztrebkov je najti tudi veliko raztrganih plastičnih vrečk,občasno so tudi te polne gnilih gob, zgleda da je nabiralca prijelo na veliko potrebo ali pa ga je dobil inšpektor.
Ker pravijo, da gob ne smeš nabirati v plastično vrečko, prav tako jih moraš očistiti v gozdu, zaradi trosnic, da bo drugo leto še kaj gob.
Spodaj si lahko ogledate slike veselih in zadovoljnih gobarjev in našega gobarskega bogastva :)

Se še kaj oglasim, najverjetneje malo prej z novo blog objavo iz Toskane (:
Ciao

 vaša &c A.




košara se počasi polni
zadovoljni gobar

lepotec
in ponosna najditeljica

Saj ni tako strmo...ali pač
šolski primer jurčka

še drugi ponosni najditelj



I. runda. Gremo na nov plac :)

Stari izkušeni gobar je mlajšima pokazal s svojim izurjenim nosom kje se skrivajo najlepše gobe

II. runda


med večernim sprehodom s psom smo mimogrede nabrali še večerjo

Tukaj je! :)