petek, 31. januar 2014

ko te zamede


"Zamedlo nas je!"se je glasil krik moje matere v telefon, ko sem jo klicala zjutraj, da preverim kakšno je stanje pri nas doma. V mestu namreč ni več snežilo, ampak deževalo in ob pogledu skozi okno me je minilo, da bi se odpravila na 50 km dolgo pot v mojo "rodno" vas! "Ja mati" sem ji odgovorila, namreč navajena sem, da naša mati včasih le malce pretirava, se pač ukvarja z novinarstvom in glede na stanje slovenskega novinarstva v naši državi je stalna praksa , da se malce pretirava! No, sem že zašla, torej...za sliko realnega stanja bo treba poklicati očeta, zavrtim njegovo številko, oglasi se jezen kot le kaj. "oj, ati povej kakšno je realno stanje ceste in višina snega pri nas?"

po polnočnem kepanju

Odgovor je bil precej bolj optimističen, kot materin. "snega je prbližn en meter, od enajsth do zdej ga mečem, mater sem jezen! Na cest ga je kšnih 5 cm, paz na cest, lepo počas pejd pa merkj na kamikaze na cest pa donat & radensko mi prnes, pa zdj štartej, k je spet začel padat!" 


Uffa, tega priznam, nisem pričakovala! Na hitro spakiram prtljago, vržem vase kosilo, ki me čaka na mizi in se odpravim najprej v trgovino, nato še v knjižnico po knjige. V tistem trenutku sem nadvse hvaležna za vse ure, ki sem jih ta december preživela na ledu v Mlačci pri Živih jaslicah v ledenem kraljestvu, spretno prehodim že malce poledenele kranjske ulice in se dokopljem do avta parkiranega pri "Čebelci". Avto mi je očistil moj lubi medtem, ko sem skakala po Kranju, tako da ga samo objamem, obljubim da ga bom poklicala, ga poljubim v slovo in se podam na adrenalinsko vožnjo proti domu! Iz centra do avtocestnega odseka proti Jesenicam je šlo brez problema, malce počasneje sicer kot ponavadi ampak cesta je bila očiščena in kot sem že napisala problemov ni bilo. Vse do viadukta Peračica, tam se začne. Cesta delno zasnežena, upočasnim in se počasi prebijam naprej, do sem je padal dež, tu se že počasi meša poleg še sneg, pripeljem do Vrbe, na cesti sneg, na radiu Karoli s sledečimi besedami "v večini države dežuje, v Zgornjesavski dolini ponekod še sneži", se nasmehnem in pri sebi zajamram "ha, ponekod sneg, a bejž no bejž". Se peljem naprej, skozi viadukt Moste in voila, me dobesedno zamede, snega na cesti 5 cm, možno sneži, na radiu se spet oglasi Karoli z novico, da je cesta proti Kranjski Gori komaj prevozna in da močno sneži. Stisne me pri srcu, verige imam sicer v prtljažniku, ampak nadeti na kolesa jih ne znam, zavzdihnem in pomislim na navodila v škatli z verigami, ki bi me utegnila rešiti ob najhujšem, torej če bo treba na kolesa dati verige.
Od izvoza za Lipce naprej peljem ponekod tudi 30 km na uro, držim veliko varnostno razdaljo, mislim da nas je bilo nekje 5 avtomobilov, pripeljem do izvoza na Hrušici, zavijem proti Kranjski Gori. Cesta popolnoma zasnežena, na cesti blizu 10 cm snega. Počasi se prebijam naprej, za mano vozi neki nestrpni Ljubljančan, seveda ni potrebno posebej poudariti, da je imel avto BMW X5 in da me je brez problema s svojim "tankom" prehitel nekje na pol poti, sicer mu je bilo kaj kmalu žal, saj ga je začelo zanašati. Srčni utrip se mi je vzdignil, pritisk še bolj, kako za boga si lahko tako neodgovoren!? Dobro, nekako mu je uspelo obvladati avto in že je izginil v daljavi. Domov sem pripeljala v slabi uri, ponavadi rabim nekje 30 minut. Ko sem poizkusila zapeljati na dvorišče pa me je zadelo, hiše iz ceste kmalu ne bo več videlo, snega je toliko, da že ne vemo več kam z njim, lahko bi ga začeli izvažati npr, na Primorsko, da bi moja prijateljica končno lahko dobila izkušnjo s snegom, kepanjem, rovšanjem in vsem kar sodi zraven! Torej po adrenalinski vožnji me je čakala še dobra ura in pol kidanja snega! Pa, da ne boste mislili, da se mi je sneg zameril!Kje pa, kljub temu, da me roke konkretno bolijo, sem tele pošiljke vesela bolj kot kdajkoli prej! Res! Tole smo rabili!
Dodala sem še nekaj fotografij, da boste lahko okusili primerjavo med količino snega v mestu, ter pri nas!
Dobro zdaj počasi lahko jenja snežiti, ker res ne vem več kam ga bomo dali! 

en snežni pozdrav!
vaša &c. Alexa

ulična svetilka


struga Kokre

nočni sprehod

AC nekje pri Podmežakli






AC pred Vrbo



glavna cesta Jesenica-Kranjska Gora





cesta na Belci
kozolec se komaj še vidi








pridna punca kida (:

pogled skozi avtu, ko sem obtičala na začetku dovoza.



Bjfk je navdušena



petek, 24. januar 2014

Tu pa tam zapaše mi biti Črni Peter.



Ob prebiranju neke strokovne literature sem naletela na fotografijo Kranjske Gore, ki jo je l. 1963 posnel J. Čop in pod njo sledeči zapis:



"Prvi regulacijski načrt za razvoj Kranjske Gore v »moderno kultivirano letovišče in zimskošportno postojanko prvega reda« je po naročilu županstva  v Kranjski Gori izdelal pred drugo svetovno vojno slovenski arhitekt Jože Plečnik. V zadnjih treh desetletjih je delovalo v Kranjski Gori na deset arhitektov, avtorjev urbanističnih in stavbnih projektov.

Do sredine šestdesetih let je Kranjska Gora v poglavitnem ohranila svojo podobo izpred druge svetovne vojne. Prva pomembna pridobitev je bila žičnica na Vitranc (1958), tudi novi turistični objekti so zrasli v zahodnem delu vaškega prostora, leta 1959 so zgradili Motel, hotel Prisank l. 1963, Market leta 1966, v ta kompleks spada tudi nova šola. Leta 1965 je bil izdelan in tudi sprejet globalni urbanistični, ureditveni in zazidalni načrt, ki so ga izdelali v Urbanističnem inštitutu SRS. V sedemdesetih in osemdesetih letih je Kranjska Gora dobivala današnjo podobo. Leta 1971 so zgradili hotel Larix, sledili so drugi projekti: hotel Lek (1972), Garni hote (1973),  hotel Alpina (1973), hotel Kompas (1974), apartma Razor (1987), v severnem obrobju naselja so naslednje leto odprli tudi novi trgovski center. V dolini Pišnice so uredili gostišče  Jasna (1985), ob drsališču v Zagmajnici so uredili tenis center (1988), najnovejša pridobitev je športno prireditveni center (1989). Do leta 1973, ko je bila zgrajena nova cesta v severnem obrobju Kranjske Gore, se je ves tranzitni promet stekal po današnji Borovški cesti, ki je bila poprej le del osrednje dolinske poti. Ob novi cesti je nastalo naselje stanovanjskih stolpnic in počitniških stanovanj v severovzhodnem delu v Čičarah in Brezju. Kranjska Gora se je razvilla v naselje z največjim številom stanovanj za počitek in rekreacijo; l. 1981 jih je bila 278 ( Avguštin 1989: 37).


Kot lahko izberemo iz zapisa, ki je nastal ob letu mojega rojstva, je nekoč Kranjska Gora imela vizijo oz. so ljudje na vodilnih položajih imeli vizijo. Medtem, ko se danes v Bohinju ukvarjajo z mislijo "Ali bo Bohinj "in" ali "hin"!? se, kljub nadvse katastrofalni sezoni zaradi vremena in vsesplošne gospodarske krize vodilni v občini v kateri živim, dobesedno požvižgajo in ne naredijo ničesar. Kljub zgoraj napisanemu grozljivemu dejstvu, so imeli zadnjo občinsko sejo 11. dec. lanskega leta, o kriznem sestanku pa ni ne duha ne sluha, medtem pa v Kranjski Gori ugaša še tisto malo upanja, ki ga je pred letošnjo zimsko sezono še imela! Tega kar bo prinesla prihodnost pa me je strah kot še nikoli ...

Ostanite v cvetju in naj vas jutri zamede, če ne pravi, pa vsaj imaginarni sneg!


vaša
&c. A.

[ Citirano besedilo je v celoti objavljeno v zbirki starih razglednic in fotografij z naslovom Gorenjski kraji in ljudje IV. po II. svetovni vojni, avtorja Ceneta Avguština iz leta 1989, katero je izdala Gorenjski muzej Kranj]

četrtek, 16. januar 2014

novoletne (za)obljube

Prva prebrana v letu 2o14!
Novo leto, nove ideje in novi projekti. Novoletnih zaobljub si ne dajem, ker jih nikoli ne izpolnim, ponavadi vse še preden mine prvi teden januarja pozabim. Edino eno novoletno zaobljubo sem do zdaj izpolnila in sicer v začetku leta 2o12 sem si rekla, da bo to leto, ko bom prižgala zadnjo cigareto in glej ga zlomka res mi je uspelo. 7. oktobra 2o12 sem z užitkom pokadila zadnjo in od takrat še nisem prižgala cigarete!Lanskoletna zaobljuba, da bom redno hodila na jogo pa nekako ni šla skozi, res je da sem šla večkrat kot leto poprej ampak vsak teden mi pa res ni uspelo!Saj veste pa sem imela to obveznost in pa drug opravek pa faks in delo in ja, vsakič je nekaj prišlo vmes! Skratka konec zaobljub. Samo še neka misel nekje v ozadju možganov-potovala bom vsaj toliko kot letos, no to je že izpolnjeno, potovanje v Krakow je bilo danes vplačano, več bom brala tudi to izpolnjeno-prva knjiga že prebrana in to z več kot 400 stranmi, nove knjige se še nisem spravila brat, ker imam trenutno obveznosti za faks, še za nazaj. No, pa tudi na joga nidro v Padma joga studiu (http://www.padma-jogastudio.si/#delavnice) za naslednji petek sem že prijavljena! Vidite, če si ne boste zadajali nekih zaobljub, katero potem možgani avtomatsko pretvorijo v obveznost, bo šlo lažje skozi!In še ena stvar-še več bom ustvarjala tako na gledališkem področju (trenutno sem še brez projekta, tako da se priporočam, če kdo ve za kakšnega) pa tudi na splošno doma. Trenutni skupni projekt z mojim dragim - pohištvo iz palet. Za na teraso za kofetkanje, branje knjig na sončku in pozne skupne zajtrke z jajci in francoskimi siri. Skratka moji načrti za to leto so bolj kot ne "duhovna hrana", da bom šla lažje čez vse prepreke, katere se mi bo življenje odločiti postaviti na pot!

Pa vi? Se še držite novoletnih zaobljub?

Ostanite v cvetju!
 vaša &c A.

DIY projekt-dvosed za na teraso