sobota, 29. marec 2014

obiralka besed

Perfektna kombinacija: sonce+kava+knjiga
Tisti, ki me poznate veste, da veliko berem. Da rada za kak trenutek, dva pozabim na vse in pobegnem v drugi včasih boljši, včasih groznejši svet. Veste, da mi ni problem sedeti sama na klopci v parku ali pa na soncu na terasi kavarne v mestu srkati kavo in brati. Marsikdo, si misli, da sem čudna, osamljena in brez prijateljev, ko me takole opazuje, ko sedim za mizo sama s skodelico kave, kozarcem vode pred sabo na mizi in s knjigo v roki. Pa nisem! Sama. Pravzaprav me sploh ni. Tam. Na tistem mestu. Ampak sem v knjigi, skrivam se v jami s popolnimi neznanci, ki si želijo moje smrti ali pa skačem risntanc po ulici Himmel mogoče plešem balet v eni izmed predstav. Ni me. Le moje telo je fizično prisotno. Jaz pa sem na tisoče in tisoče kilometrov stran z glavnimi junaki. Pogosto se tako vživim v junake iz knjig, da jih še ponoči sanjam. V sanjah podoživljam vse kar sem prebrala. To ni vedno najboljše, sploh po branju knjige, kot je Hiša Marije pomočnice. Spominjam se, da ko sem se v gimnazijskih letih pripravljala na predstavo z istim naslovom, sem se vsakič znova zbudila popolnoma premočena in da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se spravila k sebi. Tudi pri branju zadnje knjige, ki sem jo ravnokar končala je bilo podobno.

Takole sva z Bjfk dan za dnem na soncu prebirali Njene besede.

Naslov je kradljivka knjig, napisal jo je Markus Zusak. Preden sem začela pistai blog mi antropološka žilica ni dala miru in sem prebrala nekaj o njem in kot se mi je zazdelo že med branjem knjige, sem odkrila, da je vsebina knjige tesno povezana z njim. Temelji na pripovedovanjih njegovega očeta in matere, katera sta oba živela v času nacistične Nemčije in sta preživela II. svetovno vojno. Ona v Munchnu, on na Dunaju. Vsak s svojo zgodbo sta mladega Markusa navdihnila, da je na papir zlil vso vsebino in za to bil nagrajen z več nagradami. O sami vsebini knjige ne bom razpravljala, ker vam nočem uničiti, v kolikor se boste odločili za branje, užitka ob obiranju (prebiranju op.p.) njenih besed. Lahko povem samo to, da se vas bo knjiga dotaknila, tako kot se je že na miljone bralcev po vsem svetu. Da je vsebina knjige težka ampak,da se boste vendarle iz nje veliko naučili. Tako zgodovinskih dejstev kot tudi nemških kletvic oz. slabšalnih izrazov za človeka, ki je malce poseben. Primer takega izraza je "saukerl" in "saumensch". Naučili se boste tudi nemških izrazov, stavkov itd. Knjigo vam od srca priporočam, je knjiga ki vas ne bo pustila pri miru še nekaj časa. Še dolgo potem, ko jo boste odložili se vam bodo motale po glavi besede Smrti, ki zgodbo pripoveduje in besede Kradljivke knjig.


Kradljivka knjig-zadnja vrstica
"Sovražila sem besede in jih ljubila in upam,
da sem jih spravila v red." 
Toliko za danes! Naslednja objava bo najverjetneje nastala šele po vrnitvi iz Krakowa in beseda bo bržkone tekla ravno o potovanju in prigodah, ki so se nama pripetile na poti.

Še nasvet iz moje strani. Ne pozabite danes ponoči premakniti ure za eno uro naprej in daljši dan izkoristite za sprehod v naravi ali pa martičnkanje z dobro knjigo, kot je Kradljivka knjig, v roki!

Vaša &c. Alexa

nedelja, 23. marec 2014

Naredi si sam alias DIY

No pa je prišla še ena od mnogih idej v stilu "naredi si sam" v resničnst in to samo po parih urah šivanja:) sedaj pa ko je postopek preizkušen bo pa stvar tekla hitreje. Če začnemo zgodbo na začetku se je začelo vse skupaj pri nakupovanju blaga za roleto za vse "mlajše", ki berete ta blog je to tista zadeva nad oknom, ki jo potegneš dol, da se v sobi naredi tema.
Po dolgem čveku s prodajalko, ki je bila neizmerno prijazna in nasmejna, ter polna zgodb o strankah, ki se malo da ne pobijejo v trgovini in se sprašuje kaj jih čaka doma, sva prišla na idejo da bi kupila še blago za prevleko za povštre za na kavč.


Lep vzorec kajne? Je še veliko lepši, ko je pravilno obrnjen pri končnem izdelku seveda med šivanjem pa je treba paziti kaj je zgoraj, spodaj, kaj levo pa kaj desno, da ne pride do brezzveznega paranja ki traja XY minut... Prvo pa seveda rezanje z ostrim rezilom na pravo dolžino, midva sva izbrala "olfanož" 

Rezilo mora biti res ostro....
No skratka med samim navdušenim šivanjem, paranjem in robljenjem materiala sva prišla do končnega izdelka, ki pa je naravnost prečudovit, tako da če vas prime, da bi si sami izdelali kaj takega so tukaj podrobna navodila v angleškem jeziku seveda so pa slike važne;)







To je za danes vse z moje strani!

Ta-ta!


vaša &c
 A.
















sreda, 19. marec 2014

pomladno prebujenje

"Ti a še kej pišeš tist svoj blog!?" me je včeraj vprašala dobra kolegica, ko smo se basale z regratom, ki smo ga prej le s težavo nabrale. Verjeli ali ne v Kranju je že skoraj konec z regratno sezono, ker je šel že skoraj v celoti v cvet! Medtem, ko pri nas počasi kopnijo še zadnje zaplate snega in se iz zemlje že rojevajo prvi zvončki, trobentice in marjetice še vedno malce težje nabiramo regrat, ker ga skorajda ni.Torej povsod okoli mene se odvija pomladno prebujenje, tudi pri naših živalih je tako, namreč povsod kamorkoli pogledaš sneži njihova dlaka. S tem prebujenjem narave pa pride v mojem primeru tudi čas za vse vrste alergij, ki se me na mojo veliko žalost držijo in tako vedno znova preklinjam, ko pozabim vzeti tablete in se nato spomnim šele, ko me na to opozrijo oči, nos in nagravžni srbeči izpuščaji na koži ...


Na sliki izgledam kot "vampire hunter", v resnici sva nabirali regrat :)



I. del bloga je bil napisan v dopoldanskem času, potem pa me je zmotil Mexx. Veste naš Mexx ima spet zdravstvene probleme in je bil naročen na pregled pri veterinarki. Ker je mačkon pameten kot je, ugotovil, da ga spet čaka mukotrpna pot v Zapuže, se je skril in ga ni bilo na spregled točno do tistega trenutka, ko sem klicala veterinarko, da se je maček skril in da ga bom bolj težko pripeljala na pregled...no potem se je prikazal in sem na vrat na nos morala prekiniti pisanje blog objave, Mexxa popokati v kletko in se odpeljati proti Zapužam. Če vas slučajno zanima kaj je z Mexxom - ima vnetje desnega ušesa ter vnetje oči, težak je točno 5, 24 kg in z ozirom na njegovo slabše zdravstveno stanje tečen še malo bolj kot ponavadi.






Mexx






Drugi del bloga je bil spisan včeraj zvečer, pa me je od nadaljnega pisanja zmotil moj dragi, ko se je vrnil domov. Trenutno je zgodnji del večera in končno sem spet našla čas za pisanje. Saj ne, da imam celo zakladnico drugih opravil od pospravljanja, učenja za zaključni izpit in pisanja diplome, ampak ne A. raje piše blog objavo ob zvokih skupine Papir (za pokušino si poslušajte tale komad ).

Kot sem že zgoraj napisala sem sprva želela pisati blog o staranju. Do tega me je pripeljalo več dogodkov, katerim sem bila priča zadnje čase. Naj, preden si boste rekli, "pa ja ne bo ta smrklja jamrala o tem kako se stara pri njenih rosnih 25ih" povem, da nimam problemov s staranjem. Mnenja sem, da je staranje izredno lep proces in nekaj normalnega in nimam ga namen za vsako ceno ustaviti kot to počnejo nekateri.
I. primer je moja mati. Bognedaj da bi ji kdo rekel, da je stara takoj boš nazvan z besedami predrznež, nesramnež in še kaj iz slovarja njenih zmerljivk! Ampak kaj ko je res in namesto, da bi bila ponosna, da se še vedno tako mladostno počuti in izgleda, se usaja tja v tri dni. Skratka ona za boj proti gubam in staranju uporablja za moje pojme pregrešno drago kremo znanega švicarskega proizvajalca. Medtem ko ljubljanske upokojene kikle, ki so se preselile za čas jeseni njihovega življenja v naše mondeno smučarsko letovišče za boj proti staranju kože na rokah! uporabljajo usnjene rokavice in to v času, ko sama nosim le še jopico in spodaj majico s kratkimi rokavi. Včeraj nisem mogla verjeti svojim očem, niti ušesom, ženska, katere leta kar težko ocenim zaradi uporabe vseh možnih preparatov v boju proti staranju, najbrž gre proti sedemdesetim, no ta dotična ženska na res topel pomladni dan pride v bar na cigareto in kavo in na roki nosi usnjene rokavice. Smešno, vam povem! Še bolj smešno je bilo, ko je znanki začela razlagati, da jih nosi, ker se strašansko boji, da se ji bo koža na rokah zaradi sončnih žarkov zgubala in da bo dobila tiste "nemarne bele fleke, ki jih imajo vse starke, ki ne dajo ničesar nase". Da ne bo pomote, je že prav da skrbiš zase in za svoj videz ampak da se v času, ko je na soncu čez 20°C nosi debele usnejene zimske rokavice, da se ti ne bo koža zgubala je pa že smešno!No, to je bil drugi primer.
III. primer pa sem ne boste verjeli, sama. Zadnjič me je na moje sivenje prijazno upozoril lastnik lokala Terasa v katerega redno zahajam (malce reklame ne škodi, kajne Tomaž?). Njegova reakcija je bila fenomenalna in jo bom prav citirala: "Pa saj ti si še bolj siva kot jaz...pa bi bil lahko tvoj fotr!" Moj odgovor je bil preprost in seveda v mojem stilu ciničen, "hja saj zato pa sem ti rekla, da mi lahko plačaš frizerja, če je to tako moteče!" In potem, ko sem se že zavestno odločila, da se ne bom več barvala, ker bi rada imela nazaj svojo naravno barvo las, me je hudič, spet zvabil na svoja pota in ponovno razmišljam o barvanju! Ker pač nočem vsakič znova poslušat besed varianta ja, kako si pa ti že siva blablablabla... Zatorej, za vse vas, Ja prav ste videli, sivim, to imam po svojem očetu, pri 30ih je bil namreč že čisto siv, moji lasje pa so se očitno odločili, da bodo posiveli še prej. Tako, da se ne čudite, če boste v mojih laseh naslednjič, ko me boste srečali zagledali kakšen sivi pramen las. Tako pač je...staram(o) se!


Ostanite v cvetju in naj vas cvetni prah ne zadrži med štirimi stenami, brcnite ga v rit in pojdite ven na sonce! :)
Vaša &c.
A.

P.S. Opažam, da tale moj blog spremlja kar nekaj bralcev kar me izredno veseli, še bolj vesela pa bi bila če bi kdaj napisali kak komentar, pa naj bo pozitivni ali pa če me boste spljuvali, vse bom prenesla! Če ste bolj "lenušne" sorte za komentiranje pa lahko ko končate stisnete "like".