sreda, 09. april 2014

spet doma

ulica Pietrokowska v Lodžu
Spet doma, na moji Belci, z mojo najljubšo mačko na svetu!No, ne čisto. Več o tem kasneje. Kakšen teden dni me ni bilo. Najprej sem pobegnila v mesto, kjer sem uredila še vse prčakrije preden smo se odpravili na pot. Coris zavarovanje, plačilo računa za telefon, da mi ga slučajno ne odklopijo, nakup hranilnih sestavin za na pot( brez jogurta iz kmetije Pustotnik bi prvi dan najbrž umrla) ter nakup plašča. Mojega drugega dežnega plašča v življenju. Prvega mi je mami, drugega moj dragi. Sprva sem malce oklevala, ker je bil malce toplejši, se pravi ne prav tipični dežni plašč ampak se je v Krakowu na mrzlem vetru s sunki, ki so me nekajkrat premaknili, izkazal za odlično naložbo in pravo odločitev! K tem opravkom moram dodat še prav neuspešen nakup mp3 predvajalnika v enem nakupovalnih centrov. V hecu sem trgovcu rekla, da naj zdrži vsaj 4 dni, ker grem na pot, pa se to ni izkazalo za najbolj posrečeno šalo, saj sva na koncu odšla na pot brez mp3 predvajalnika, ker se novi ni niti vklopil, kaj šele napolnil. Na koncu ga, zaradi odlične izbire glasbene podlage voznikov in vodiča niti nisva potrebovala, no pa tudi zato ne, ker smo takoj po vstopu na Poljsko poslušali neko poljsko radijsko postajo-balzam za moja ušesa, namreč naravnost obožujem Poljski jezik!
Torej odhod smo imeli v četrtek ob 9.uri zvečer iz počivališča Dolgi most. Standardna lokacija in pa tudi ura. Nato je sledila dolga pot na Poljsko. Vodič je prepričal že na začetku s pravo mešanico resnosti, humorja in z veliko žlico cinizma. "..naš izlet na Poljsko se je ravnokar začel, zapuščamo najlepše mesto na svetu, skozi okno na desni strani lahko vidite parcele Z. Jankoviča, na levi strani pa tiste, ki so v lasti Jankovič Zorana. Odpravljamo se v državo, kjer se na sestanke vedno zamudi najmanj 15 minut, kjer se na obisk prinesejo rože, kjer je več kot 7 ljudi naenkrat "gužva" in slogan te države je "Pri nas še kriza ne uspe!"
Po nekaj urah vožnje je bilo po njegovih besedah čas za postanek oz. lulu tajm, nikotin tajm in jutranjo aerobiko. Postanek pa se je zaključil ob točno 1 in 11 minut, to so bile njegove tipične ure za vse odhode, prihode avtobusa in srečanja na dogovorjenih mestih, to so  17:34, 21:21, 07:07 itd.
V tej blog objavi ne bom opisovala kaj vse smo si ogledali, objavila bom le nekaj fotografij, ker jih moraš še pregledati, urediti in izbrati katere so za v javnost, jih je pa okoli 500. V Slovenijo smo se vrnili v ponedeljek zgodaj zjutraj. Ponedeljek je bil čas za spanje, pranje, sušenje in likanje perila, večino tega je opravila taščica, ker je resnično najboljši človek na svetu in ker rada pomaga. 
V torek je bil čas za obračun v trgovini, kjer sem kupila ušiv mp3, menjala sem ga uspešno in z opravičilom. Novi mp3 dela in je ceni navkljub super fajn! Danes pa sem vstala že ob 7ih in se odpravila na Dolenjsko, na mali izlet v Čatež, za kopanje na žalost ni bilo časa, ter na obisk. Popoldan pa nazaj na Belco. Kjer me je pričakala domača "čorba", slivovo-jabolčni kompot in domače pecivo iz ribeza ter moja najljubša živalica na svetu, moja Minis Manis Bjfk.
Najprej me je navdušeno pozdravil Kiki, nato Mexx, bjfk pa se je hotela skriti, njena navada je, da me po daljši odsotnosti ignorira, vendar sem jo v silnem veselju lovila po veži v temi in jo po nesreči pohodila, tako da se bo najverjetneje njena užaljenost podaljšala v celotni teden. Za Mexx se mi zdi, da je shujšal, najbrž si ga še nisem dobro ogledala!
Tako kot sem že prej omenila, prav veliko slik še ne bom delila z vami. Tako, da ostanite na liniji, hvala za vse komentarje in všečke! Jaz grem gledat fuzbal. Upam, da bo prenos, ker če ne bom znorela!

Mia San Mia!

Vaša &c. Alexa


jutranje prebujanje med Lodžom in Krakowom

Solni rudnik Wieliczka

mala račka iz Dolenjske

mačji mladički - sem hotela posvojit, ampak ne gre zaradi Bjfk, Mexxa in Kikija