"The EARTH without "ART" is just "EH"."

Ob 6. uri zjutraj me je iz postelje vrgel očetov glas "gremo v gobe, ajmo ustan!". Nekako se mi je do pol sedmih uspelo spravit ven iz postelje in se odvleč do kopalnice se za silo uredit, pojest "kraljevi zajtrk", kot s kolegom praviva Keksolinotu in se odpravit proti Tržiču. Po prihodu nama je bilo kaj kmalu jasno, da sva za gobarjenja prepozna, zato sva se v lenobnem tempu odpravila proti planini Šija. Dan je bil ravno prav nevroč, pravzaprav je bilo na planini dokaj "frišno" 14°C in naju je, ko sva po dobri uri dokaj počasne hoje, namreč še vedno me boli gleženj po tistem nesrečnem padcu iz viseče mreže, končno pispela na Šijo je bilo tako mrzlo in vetrovno, da sem resnično obžalovala jutranjo odločitev, da oblečem samo hlače na 3/4 in za ogrnit jopico brez dodatnih dolgih rokavov! No, na mraz sem dokaj hitro pozabila, ko je majerica po SSKJ planšarica, ki oskrbuje živino na planini če kdo slučajno tega ne ve, prinesla veliko šalico turške kave in še ...

Pridejo časi, ko se moraš umakniti nekam na samo, kjer je mir, nekam kjer se zbujaš in zaspiš ob zvokih valov in galebov, nekam daleč stran od ponorelega sveta. Idealen kraj za to je otok Kaprije, kamor sva se z mami "zatekli" ob koncu meseca julija. Prvič zato, ker so na otoku prepovedani motorji in avtomobili (turiste in živež se prevaža z multikultivatorji in prikolicami), drugič zato, ker so vsi dobrosrčni in gostoljubni in tretjič zato, ker je to pravi mali raj na zemlji! V kratkih 6 dneh sva uživale v gostoljubju Antonia, lastnika Konobe Antonio, ki se nahaja na S delu otoka. Razvajal naju je z dalmatinskimi specialitetami ( Orada na gradeli, ribe na žaru, brodet...), dobrim domačim vinom in izbrano  dalmatinsko glasbo . Njegov pristop k delu in poslu je izredno zanimiv, vsega se loteva "polako" in vse skupaj začini z veliko žlico humorja in dobre volje. Biti njegov gost občasno ni "lahko", če si zaželiš palačinke si jih moraš pač narediti sa...