"The EARTH without "ART" is just "EH"."

Tako kot vsakič do sedaj, se tudi tokrat ob silni žalosti, ki nas je doletela zatekam k pisanju. Zadnje čase sem bolj kot obiralka besed, kovalka besed. Tale zapis je posvečen najbolj posebnemu mucu na tem svetu, Mexxu. Zakaj poseben...pred petimi leti sem v blog zapisu napisala, da mu je bila ta prismuknjena drugačnost položena direktno v zibelko. Skotil se je kot zadnji v leglu. Kar je pomenilo, da je šibkejši in ima najmanj možnosti za preživetje. Ampak, ker naravo človek ali žival sama ob dodatni pomoči človeka lahko prelisiči, je preživel. Zaradi te potrebe po stalnem boju je bil zelo nadležen. Konstantno je mijawkal in želel hrano.  Že kot mladič je bil blazno siten in požrešen, še njegova mati Rafaela-Rafi se je nad njim nekoč razjezila. Ko je vsa utrujena odšla izpod mize v kateri je bila nastanjena z mladiči po kotitvi (mesto je izbrala sama) na hranjenje v kuhinjo, se je Mexx na ves glas začel dreti, je besno zamijavkala in zarenčala. V mačjem jeziku je najbrž to pome...

"Ti a še kej pišeš tist svoj blog!?" me je včeraj vprašala dobra kolegica, ko smo se basale z regratom, ki smo ga prej le s težavo nabrale. Verjeli ali ne v Kranju je že skoraj konec z regratno sezono, ker je šel že skoraj v celoti v cvet! Medtem, ko pri nas počasi kopnijo še zadnje zaplate snega in se iz zemlje že rojevajo prvi zvončki, trobentice in marjetice še vedno malce težje nabiramo regrat, ker ga skorajda ni.Torej povsod okoli mene se odvija pomladno prebujenje, tudi pri naših živalih je tako, namreč povsod kamorkoli pogledaš sneži njihova dlaka. S tem prebujenjem narave pa pride v mojem primeru tudi čas za vse vrste alergij, ki se me na mojo veliko žalost držijo in tako vedno znova preklinjam, ko pozabim vzeti tablete in se nato spomnim šele, ko me na to opozrijo oči, nos in nagravžni srbeči izpuščaji na koži ... Na sliki izgledam kot "vampire hunter", v resnici sva nabirali regrat :) I. del bloga je bil napisan v dopoldanskem času, potem pa me ...

Khm, kje naj sploh začnem. To, da nas je zamedlo in da se je danes na nebu pokazala neka čudna kugla poimenovana sonce že veste. To, da smo prejšnje dneve bolj kot ne preživeli na prostem ob zganjanju FIS kulture, kot kidanju pravi moj oče, tudi. To, da smo zaradi slabe napovedi in razbolelih mišic danes kar preko telefona naročili snežno frezo, ste izvedeli ravnokar. Je pa še nekaj kar ne veste, pri nas imamo pri hiši dva posebna primerka iz živalskega sveta, pravzaprav tri. Prvi in najstarejši letnika 2003 je pes Kiki, je dokaj normalen pes, razen to da se na čase obnaša, kot mladič in da ima blazno alergijo na poštarja, kar je očitno že tradicija v pasjem svetu. Trenutno je v hudi depresiji, ker je zaradi snežne oddeje omejen na nekaj metrov dovoza pred hišo in ker ne more it na "šnoflasto ekspedicijo" na njemu nadvse priljubljene Bznike ( hrib za hišo, op.p.). pogled na sadovnjak iz zgornjega balkona Od njega pa prihajamo na malce bolj posebne primerke iz mačjega s...