"The EARTH without "ART" is just "EH"."

Must see : Peggy Guggenheim Collection The Rialto Markets Libreria acqua alta ❤ Stopnišče izdelano iz starih odsluženih knjig.  Torej, spala nisem nič. Celo noč je deževalo, grmelo in z bliski razsvetljevalo nočno nebo. Upala sem, da ne bo tako tudi v Benetkah. Da me ne bo, kakor sem hudomušno napisala na fb ob 3. zjutraj preden sva krenila proti lj, poplavilo skupaj s trgom sv. Marka. In me ni oz. nas ni. Na izlet sva se z bratom odpravila z  agencijo Kompas. Vodička je bila odlična. Starejša gospa v pokoju, ki je bila rahlo cinična, sploh z izjavami v stilu:  "Danes v Italiji ne bomo prečili mostu daljšega od 1oo m, najdaljšega smo pravkar prečili na poti proti slovensko - italijanski meji in ta nas je zdržal ali pa več o potovanju na otoka Murano in Burano pa kasneje, najprej dajte denar, ker saj veste da brez tega ne bo nič". Ni nas utrujala z goro nepomembnih letnic in drugih podrobnosti o arhitekturi, vendar če si želel vedeti več je na večino vpra...

Pa ti, imaš kakšno posebno zaobljubo se je glasilo vprašanje, ki mi ga je kolegica poslala v moj nabiralnik na nekem družabnem omrežju. Pa sem začela pisat. ufa, kar vsulo se je iz mene.  Moj odgovor se je glasil nekako takole: "Če se bo novo leto nadaljevalo tako kot se je staro končalo se bo zaobljuba vsekakor glasila, "v novem letu bom bila bolj organizirana". ker kar se mi je zgodilo na Silvestrovo je bilo enostavno preveč.  silvestrski poljub Skratka vstala sem ob 8. uri "zalaufala" frezo in lopato ter očistila sneg iz dvorišča. Izkazalo se je, da je bil impulziven nakup freze prejšnje leto, ko nas je zajelo konkretno sneženje, odlična naložba! Dvorišče je bilo očiščeno v dobre pol ure. Potem na zajtrk, po njem čiščenje hiše in priprave na mamičino vsakoletno silvestrsko večerjo, ki jo pripravi za kolegice. Medtem ponavljanje teksta za nastop. Ob 17. uri sem ga imela, v Kranjski Gori na neke vrste otroškem novem letu. Od novembra čisto po n...

Perfektna kombinacija: sonce+kava+knjiga Tisti, ki me poznate veste, da veliko berem. Da rada za kak trenutek, dva pozabim na vse in pobegnem v drugi včasih boljši, včasih groznejši svet. Veste, da mi ni problem sedeti sama na klopci v parku ali pa na soncu na terasi kavarne v mestu srkati kavo in brati. Marsikdo, si misli, da sem čudna, osamljena in brez prijateljev, ko me takole opazuje, ko sedim za mizo sama s skodelico kave, kozarcem vode pred sabo na mizi in s knjigo v roki. Pa nisem! Sama. Pravzaprav me sploh ni. Tam. Na tistem mestu. Ampak sem v knjigi, skrivam se v jami s popolnimi neznanci, ki si želijo moje smrti ali pa skačem risntanc po ulici Himmel mogoče plešem balet v eni izmed predstav. Ni me. Le moje telo je fizično prisotno. Jaz pa sem na tisoče in tisoče kilometrov stran z glavnimi junaki. Pogosto se tako vživim v junake iz knjig, da jih še ponoči sanjam. V sanjah podoživljam vse kar sem prebrala. To ni vedno najboljše, sploh po branju knjige, kot je Hiša Marije...