"The EARTH without "ART" is just "EH"."

Nazadnje sem vam obljubila blog objavo o jogi pa sem nekako spet pozabila. Zadnje čase ima moje življenje ubijalski tempo in prav je tako. Saj priblizno veste kako to gre. Vsi smo ujeti v neko kolesje in na čase smo bolj podobni hrčkom kot pa ljudem. Zato si vsaj enkrat na teden vzamem čas zase in se odpravim na 90 minutno vadbo joge v Padma yoga studiu v Radovljico. Po vsaki vadbi se naslednji dan zaradi 'neusmiljenosti' učiteljice komaj izvlečem iz postelje, ampak ko je že po prvem semestru opaziti pozitivne rezultate vsakotedenskega mučenja, je vse hitro pozabljeno. Ne boste verjeli zamudila sem samo 3 vadbe v celem semestru, pa še te sem manjkala opravičeno in sem jih potem z jutranjo vadbo prinesla noter, in so rezultati že vidni. Daljše, močne mišice in posledično elegantne 'nenabildane' noge in roke, vitek pas in že vidne trebušne mišice so ene izmed izboljšav na mojem telesu, da o odpornosti imunskega sistem niti ne izgubljam besed. Tako, da vsem, ki bi radi im...

Pa ti, imaš kakšno posebno zaobljubo se je glasilo vprašanje, ki mi ga je kolegica poslala v moj nabiralnik na nekem družabnem omrežju. Pa sem začela pisat. ufa, kar vsulo se je iz mene.  Moj odgovor se je glasil nekako takole: "Če se bo novo leto nadaljevalo tako kot se je staro končalo se bo zaobljuba vsekakor glasila, "v novem letu bom bila bolj organizirana". ker kar se mi je zgodilo na Silvestrovo je bilo enostavno preveč.  silvestrski poljub Skratka vstala sem ob 8. uri "zalaufala" frezo in lopato ter očistila sneg iz dvorišča. Izkazalo se je, da je bil impulziven nakup freze prejšnje leto, ko nas je zajelo konkretno sneženje, odlična naložba! Dvorišče je bilo očiščeno v dobre pol ure. Potem na zajtrk, po njem čiščenje hiše in priprave na mamičino vsakoletno silvestrsko večerjo, ki jo pripravi za kolegice. Medtem ponavljanje teksta za nastop. Ob 17. uri sem ga imela, v Kranjski Gori na neke vrste otroškem novem letu. Od novembra čisto po n...

ulica Pietrokowska v Lodžu Spet doma, na moji Belci, z mojo najljubšo mačko na svetu!No, ne čisto. Več o tem kasneje. Kakšen teden dni me ni bilo. Najprej sem pobegnila v mesto, kjer sem uredila še vse prčakrije preden smo se odpravili na pot. Coris zavarovanje, plačilo računa za telefon, da mi ga slučajno ne odklopijo, nakup hranilnih sestavin za na pot( brez jogurta iz kmetije Pustotnik bi prvi dan najbrž umrla) ter nakup plašča. Mojega drugega dežnega plašča v življenju. Prvega mi je mami, drugega moj dragi. Sprva sem malce oklevala, ker je bil malce toplejši, se pravi ne prav tipični dežni plašč ampak se je v Krakowu na mrzlem vetru s sunki, ki so me nekajkrat premaknili, izkazal za odlično naložbo in pravo odločitev! K tem opravkom moram dodat še prav neuspešen nakup mp3 predvajalnika v enem nakupovalnih centrov. V hecu sem trgovcu rekla, da naj zdrži vsaj 4 dni, ker grem na pot, pa se to ni izkazalo za najbolj posrečeno šalo, saj sva na koncu odšla na pot brez mp3 predvajaln...

Perfektna kombinacija: sonce+kava+knjiga Tisti, ki me poznate veste, da veliko berem. Da rada za kak trenutek, dva pozabim na vse in pobegnem v drugi včasih boljši, včasih groznejši svet. Veste, da mi ni problem sedeti sama na klopci v parku ali pa na soncu na terasi kavarne v mestu srkati kavo in brati. Marsikdo, si misli, da sem čudna, osamljena in brez prijateljev, ko me takole opazuje, ko sedim za mizo sama s skodelico kave, kozarcem vode pred sabo na mizi in s knjigo v roki. Pa nisem! Sama. Pravzaprav me sploh ni. Tam. Na tistem mestu. Ampak sem v knjigi, skrivam se v jami s popolnimi neznanci, ki si želijo moje smrti ali pa skačem risntanc po ulici Himmel mogoče plešem balet v eni izmed predstav. Ni me. Le moje telo je fizično prisotno. Jaz pa sem na tisoče in tisoče kilometrov stran z glavnimi junaki. Pogosto se tako vživim v junake iz knjig, da jih še ponoči sanjam. V sanjah podoživljam vse kar sem prebrala. To ni vedno najboljše, sploh po branju knjige, kot je Hiša Marije...

No pa je prišla še ena od mnogih idej v stilu "naredi si sam" v resničnst in to samo po parih urah šivanja:) sedaj pa ko je postopek preizkušen bo pa stvar tekla hitreje. Če začnemo zgodbo na začetku se je začelo vse skupaj pri nakupovanju blaga za roleto za vse "mlajše", ki berete ta blog je to tista zadeva nad oknom, ki jo potegneš dol, da se v sobi naredi tema. Po dolgem čveku s prodajalko, ki je bila neizmerno prijazna in nasmejna, ter polna zgodb o strankah, ki se malo da ne pobijejo v trgovini in se sprašuje kaj jih čaka doma, sva prišla na idejo da bi kupila še blago za prevleko za povštre za na kavč. Lep vzorec kajne? Je še veliko lepši, ko je pravilno obrnjen pri končnem izdelku seveda med šivanjem pa je treba paziti kaj je zgoraj, spodaj, kaj levo pa kaj desno, da ne pride do brezzveznega paranja ki traja XY minut... Prvo pa seveda rezanje z ostrim rezilom na pravo dolžino, midva sva izbrala "olfanož"  Rezilo mora biti res ostro.......

"Ti a še kej pišeš tist svoj blog!?" me je včeraj vprašala dobra kolegica, ko smo se basale z regratom, ki smo ga prej le s težavo nabrale. Verjeli ali ne v Kranju je že skoraj konec z regratno sezono, ker je šel že skoraj v celoti v cvet! Medtem, ko pri nas počasi kopnijo še zadnje zaplate snega in se iz zemlje že rojevajo prvi zvončki, trobentice in marjetice še vedno malce težje nabiramo regrat, ker ga skorajda ni.Torej povsod okoli mene se odvija pomladno prebujenje, tudi pri naših živalih je tako, namreč povsod kamorkoli pogledaš sneži njihova dlaka. S tem prebujenjem narave pa pride v mojem primeru tudi čas za vse vrste alergij, ki se me na mojo veliko žalost držijo in tako vedno znova preklinjam, ko pozabim vzeti tablete in se nato spomnim šele, ko me na to opozrijo oči, nos in nagravžni srbeči izpuščaji na koži ... Na sliki izgledam kot "vampire hunter", v resnici sva nabirali regrat :) I. del bloga je bil napisan v dopoldanskem času, potem pa me ...

Khm, kje naj sploh začnem. To, da nas je zamedlo in da se je danes na nebu pokazala neka čudna kugla poimenovana sonce že veste. To, da smo prejšnje dneve bolj kot ne preživeli na prostem ob zganjanju FIS kulture, kot kidanju pravi moj oče, tudi. To, da smo zaradi slabe napovedi in razbolelih mišic danes kar preko telefona naročili snežno frezo, ste izvedeli ravnokar. Je pa še nekaj kar ne veste, pri nas imamo pri hiši dva posebna primerka iz živalskega sveta, pravzaprav tri. Prvi in najstarejši letnika 2003 je pes Kiki, je dokaj normalen pes, razen to da se na čase obnaša, kot mladič in da ima blazno alergijo na poštarja, kar je očitno že tradicija v pasjem svetu. Trenutno je v hudi depresiji, ker je zaradi snežne oddeje omejen na nekaj metrov dovoza pred hišo in ker ne more it na "šnoflasto ekspedicijo" na njemu nadvse priljubljene Bznike ( hrib za hišo, op.p.). pogled na sadovnjak iz zgornjega balkona Od njega pa prihajamo na malce bolj posebne primerke iz mačjega s...