"The EARTH without "ART" is just "EH"."

Gobarjenje v jesenskih mesecih je pri naši hiši že dolgoletna tradicija. Vsi smo veliki ljubitelji gob. Z očetom nabirava, mami in brat pa se potem nesramno bašeta, če nama uspe kaj "ujagat". No, zdaj se nama je pridružil še moj fant, ki je pa sploh obsedenec z gobami in na splošno z vso hrano, najbrž zaradi njegovega poklica. Torej zadnje dva tedna smo šli kar nekajkrat za gobami. Sprva so bile to precej neuspešne akcije, ker je narava v tem delu Slovenije zaradi dolge zime nekako v zaostanku. Zadnjih 14 dni pa so bile te akcije dokaj uspešne. Vedno smo nabrali le toliko kilogramov kot je dovoljeno, da slučajno ne bi ne-upoštevali zakona, kot to naprimer počno nekateri neodgovorneži. Primer takega neodgovorneža sem na eni izmed komercialnih televizij ujela fotografijo, kjer so imeli celo ovalno mizo, precejšnjega premera, gob-jurčkov, no potem se NE čudim, da za nekatere ni ostalo nič in da na določenih internetnih straneh berem o nadvse slabi gobarski sezoni - sa...

V tej vročini se je psihično prepričat za pisanje blog objave kar težko. Ampak, ko zvečer oblaki zakrijejo sonce in na terasi postane prijetno toplo, to več ne predstavlja problem. Trenutno moji dnevi potekajo nekako tako - oče nabira dobrine, ki  zrastejo na našem vrtu, midva s fantom pa potem iz njih ustvarjava sokove, marmelade itd. Spodaj v galeriji si lahko ogledate kakšne&kako zgledajo končni izdelki. Dodala pa bi še eno misel.  Iz dneva v dan sem bolj hvaležna, da živim v takem času, ko mi je pripravljanje ozimnice bolj v zabavo kot pa nujno potrebno zlo. Hvaležna sem, ker se mi ni potrebno ozirati v nebo ali bo tokrat vreme naklonjeno in nam toča ne bo uničila pridelka in potem razmišljati kaj bomo jedli pozimi. In prav super je, da ni treba na tržnici kupovati kvazi bio in eko sadja in zelenjave, za katero velja novi rek, ki sem ga pred časom zasledila na družabnem omrežju facebook. Glasi pa se nekako takole: "BIO sam na tržnici, EKO vam salata!" Pa veste z...

O razstavi se mi ne da pisat več si lahko preberete tukaj  . Na splošno se mi zadnje dni ne da pisati drugega kot diplomske naloge in povzetkov člankov za prihajajoče izpitno obdobje. Objave za blog nisem napisala že od meseca marca. Pa je bilo kar precej materiala, obisk Rima in Južne Italije je že primeren material, sploh prigode na tem potovanju, ampak ne, napisala nisem nič.  Jess popolnoma zadane s temle "quotom"v nanizanki "New girl".[Photo: Tumblr] Teden dni nazaj sem se spet podala na izlet z društvom slepih in slabovidnih Gorenjske, letos smo obiskali Kras, ampak ne tudi o tem nič pa o odprtju Sirnice Pustotnikovih v Gorenji vasi ali pa o koncertu Big Foot mame in 5 oz. končnih 6 tahudih + vokalni osmerec brez krčmarja   Pushluschtae , ampak nič. Lena sem. Priznam. Sploh v času PMS, ne da sem samo lena, tudi razumem bolj malo in posledično tudi mene razumejo drugi malo manj. Med PMS-jem namreč izumljam nove izraze kot npr. "da se stvari p...

Huh, kje začeti. Najprej se opravičujem, da nisem napisala bloga o mojem obisku sejma ročnih del v Vicenzzi, ampak nekako mi ni zneslo. 25671. Vam je ta številka kaj poznana!?Mogoče tistim, ki so bili včeraj na premieri Avtorskega projekta Oliverja Frljića v Prešernovem gledališču Kranj ali pa tistim ki so podrobno seznanjeni s problematiko Izbrisanih. JE. Izbrisani so bili l. 1992 izbrisani iz  Registra stalnega prebivalstva RS. Gledališki list. Evropsko sodišče za človekove pravice je l. 2012 dosodila, da je RS ravnala napačno in da se je 92. leta v Sloveniji zgodilo celo mehko etnično čiščenje. Sama nimam izoblikovanega nekega mnenja, da bi lahko komentirala to zadevo. Tema se mi zdi dokaj nevarna, za vsako besedo za ali proti moraš trdno stati, drugače lahko nastanejo grozne polemike in prepiri. Kot bodoča antropologinja se bom držala načela "oddaljeni pogled". Bom pa predstavila svoje mnenje o včerajšnji premieri.  25671. Foto: PGK Oliverja Frljića kot u...

Ko končno dobiš prosti dan v službi in da je še tak, kot je bil danes-stopinja pod ničlo, nebo brez oblačka, je čas za športni dan. Tako sva se z mami odločili, da si vzameva čas zase in se spet poizkusiva v teku na smučeh. Seveda, se je tako kot po navadi zataknilo že na začetku, ko sva ugotovili, da si je v enem od tekaških čevljev naredila svoje gnezdo ena izmed mišk, ki so letos poleti tako veselo in nadebudno skakale naokrog (bralci iz zg. gorenjske bodo točno vedeliočem govorim). Še vedno mi ni jasno, kako za boga ji je uspelo priti skozi "skener" naših dveh mačkov ampak naj ji bo. Konec koncev naju je na tak način prisilila, da sva si kupili nove tekaške čevlje. Skratka, po vseh zapletih okoli čevljev sva se končno odpravile proti Ratečam. Pri gostišču Frida vsako leto uredijo super progo, namenjeno tako rekreativcem, novincem v teku na smučeh in tudi tistim, ki obvladajo in po enem krogu ne izgubijo volje in zavijejo raje na pivo ali čaj.  kljub vsem zapletom sva p...

Dobro, zdaj bi lahko že nehali z variantami zdaj, ko je novo leto in blabla, ker smo že globoko v mesecu januarju.Tale objava nastaja že par dni, ker se kar ne morem odločit o čem bi pisala. Toliko stvari se je zgodilo od zadnje objave na  blogu.  Toliko, da lahko začnem kar naštevati.Torej začela sem s sezonskim delom, ne bom ravno  javno povedala kje delam. bom samo rekla, da smo na delu zelo veseli snežnih pošiljk z neba prejšnje dni. To pomeni, da sem se finančno opomogla in sem bila lahko že malce zapravljiva-so pač razprodaje.  Novo je tudi to, da sem sveže zaljubljena. Na čase imam še vedno občutek, da vse skupaj samo sanjam. Imam najbolj romantičnega fanta, ki me vsakodnevno razvaja s sporočili za dobro jutro, lahko noč in tudi vmes. Poleg tega me razvaja z dobrotami, ki jih skuha in pa majhnimi pozornosti. Skratka rad me ima in jaz imam rada njega.  No, tretja stvar, ki se je zgodila je premierna uprizoritev zelo črne komedije  Vinka...