petek, 06. februar 2015

Knitting is new yoga

Nazadnje sem vam obljubila blog objavo o jogi pa sem nekako spet pozabila. Zadnje čase ima moje življenje ubijalski tempo in prav je tako. Saj priblizno veste kako to gre. Vsi smo ujeti v neko kolesje in na čase smo bolj podobni hrčkom kot pa ljudem. Zato si vsaj enkrat na teden vzamem čas zase in se odpravim na 90 minutno vadbo joge v Padma yoga studiu v Radovljico. Po vsaki vadbi se naslednji dan zaradi 'neusmiljenosti' učiteljice komaj izvlečem iz postelje, ampak ko je že po prvem semestru opaziti pozitivne rezultate vsakotedenskega mučenja, je vse hitro pozabljeno. Ne boste verjeli zamudila sem samo 3 vadbe v celem semestru, pa še te sem manjkala opravičeno in sem jih potem z jutranjo vadbo prinesla noter, in so rezultati že vidni. Daljše, močne mišice in posledično elegantne 'nenabildane' noge in roke, vitek pas in že vidne trebušne mišice so ene izmed izboljšav na mojem telesu, da o odpornosti imunskega sistem niti ne izgubljam besed. Tako, da vsem, ki bi radi imeli zdravo telo, odpornost in predvsem umirjene misli, priporočam, da začnete obiskovati jogo. Pa to ne kjerkoli, samo v Padma Yoga studiu v Radovljici, kjer vam bo Kristina prisluhnila in vam resnično pomagala pri izboljšanju kvalitete življenja, s svojo pozitivo in humorjem pa vam bo polepšala popoldneve, vecere ali pa jutra!
Toliko o  'klasicni' jogi.
Te dni pa sem v Trainstation squatu v Kranju preizkušala še drugo 'staronovo' jogo - štrikanje oz. pletenje. V 4 dnevnem šnelkursu štrikanja nam je zagnanim mladostnim zenskam pa tudi fantu, špela Gale pokazala osnove štrikanja. Desne, leve, ki mimogrede sploh niso tak bavbav kot so nas strašile ome, nasnutek, ki je še vedno kompliciran in ga prav na hitro niti ne sku6is in pa zaključek. V teh dneh sem spoznala punce raznolikih karakterjev in zivljenjskih ambicij. Vsaka je ob štrikanju pripovedovala svojo zgodbo, dnevne prigode in hitela razlagati svoje poglede na življenje. Upam si trditi da smo izgledale kot ene stare nonke, ki si popoldneve krajšajo s štrikanjem ob dobri kavi in pecivu. Ure so minevale (pre)hitro in tako kot smo same prepletale nit v svoje šale so se med nami čisto potiho spletle prijateljske vezi.
Še ena včerajšnja prigoda.
Včeraj sem se po dolgem času domov odpravila z vlakom. In ker sem od ponedeljka do včeraj vsak večer po prihodu iz tečaja štrikanja naprej pletla svoj šal,  se mi je zdelo naravno, da celo pot do Jesenic nadaljujem svojo rutino. Ko sem iz bombažne vrečke potegnila moje 'štanšce' kot je pletilkam rekla moja oma Pletilke in začela štrikat, so vsi, ki so bili takrat v istem vagonu odložili svoje pametne telefone in tablice in me gledali kot da sem pristala na tem vlaku direktno iz xy planeta! Samo se nisem dala motit! Vsakemu sem se nasmehnila in naprej počela isto, kaj kmalu so tudi sami nadaljevali z buljenjem v svoje telefone in nestrpno čakali na svojo postajo. Jaz pa sem lepo prepletala niti in pot do Jesenic je minila v trenutku!
Torej en mali nasvet z moje strani, ko boste naslednjič sedeli na vlaku vam svetujem, da namesto gledanja v ekran pametnega telefona ali tablice vzamete knjigo, revijo ali pa štrikanje. V vsakem primeru vam bodo oci neizmerno hvalezne, misli pa se bodo umirile in tako boste lepo pomirjeni pričakali svojo izstopno postajo!
Do naslednjič pa pazite, da vas silni metež stoletja ne zamede in ostanite v cvetju!
Vaša &c.,

Alexa