"The EARTH without "ART" is just "EH"."

ulica Pietrokowska v Lodžu Spet doma, na moji Belci, z mojo najljubšo mačko na svetu!No, ne čisto. Več o tem kasneje. Kakšen teden dni me ni bilo. Najprej sem pobegnila v mesto, kjer sem uredila še vse prčakrije preden smo se odpravili na pot. Coris zavarovanje, plačilo računa za telefon, da mi ga slučajno ne odklopijo, nakup hranilnih sestavin za na pot( brez jogurta iz kmetije Pustotnik bi prvi dan najbrž umrla) ter nakup plašča. Mojega drugega dežnega plašča v življenju. Prvega mi je mami, drugega moj dragi. Sprva sem malce oklevala, ker je bil malce toplejši, se pravi ne prav tipični dežni plašč ampak se je v Krakowu na mrzlem vetru s sunki, ki so me nekajkrat premaknili, izkazal za odlično naložbo in pravo odločitev! K tem opravkom moram dodat še prav neuspešen nakup mp3 predvajalnika v enem nakupovalnih centrov. V hecu sem trgovcu rekla, da naj zdrži vsaj 4 dni, ker grem na pot, pa se to ni izkazalo za najbolj posrečeno šalo, saj sva na koncu odšla na pot brez mp3 predvajaln

Perfektna kombinacija: sonce+kava+knjiga Tisti, ki me poznate veste, da veliko berem. Da rada za kak trenutek, dva pozabim na vse in pobegnem v drugi včasih boljši, včasih groznejši svet. Veste, da mi ni problem sedeti sama na klopci v parku ali pa na soncu na terasi kavarne v mestu srkati kavo in brati. Marsikdo, si misli, da sem čudna, osamljena in brez prijateljev, ko me takole opazuje, ko sedim za mizo sama s skodelico kave, kozarcem vode pred sabo na mizi in s knjigo v roki. Pa nisem! Sama. Pravzaprav me sploh ni. Tam. Na tistem mestu. Ampak sem v knjigi, skrivam se v jami s popolnimi neznanci, ki si želijo moje smrti ali pa skačem risntanc po ulici Himmel mogoče plešem balet v eni izmed predstav. Ni me. Le moje telo je fizično prisotno. Jaz pa sem na tisoče in tisoče kilometrov stran z glavnimi junaki. Pogosto se tako vživim v junake iz knjig, da jih še ponoči sanjam. V sanjah podoživljam vse kar sem prebrala. To ni vedno najboljše, sploh po branju knjige, kot je Hiša Marije

No pa je prišla še ena od mnogih idej v stilu "naredi si sam" v resničnst in to samo po parih urah šivanja:) sedaj pa ko je postopek preizkušen bo pa stvar tekla hitreje. Če začnemo zgodbo na začetku se je začelo vse skupaj pri nakupovanju blaga za roleto za vse "mlajše", ki berete ta blog je to tista zadeva nad oknom, ki jo potegneš dol, da se v sobi naredi tema. Po dolgem čveku s prodajalko, ki je bila neizmerno prijazna in nasmejna, ter polna zgodb o strankah, ki se malo da ne pobijejo v trgovini in se sprašuje kaj jih čaka doma, sva prišla na idejo da bi kupila še blago za prevleko za povštre za na kavč. Lep vzorec kajne? Je še veliko lepši, ko je pravilno obrnjen pri končnem izdelku seveda med šivanjem pa je treba paziti kaj je zgoraj, spodaj, kaj levo pa kaj desno, da ne pride do brezzveznega paranja ki traja XY minut... Prvo pa seveda rezanje z ostrim rezilom na pravo dolžino, midva sva izbrala "olfanož"  Rezilo mora biti res ostro....

"Ti a še kej pišeš tist svoj blog!?" me je včeraj vprašala dobra kolegica, ko smo se basale z regratom, ki smo ga prej le s težavo nabrale. Verjeli ali ne v Kranju je že skoraj konec z regratno sezono, ker je šel že skoraj v celoti v cvet! Medtem, ko pri nas počasi kopnijo še zadnje zaplate snega in se iz zemlje že rojevajo prvi zvončki, trobentice in marjetice še vedno malce težje nabiramo regrat, ker ga skorajda ni.Torej povsod okoli mene se odvija pomladno prebujenje, tudi pri naših živalih je tako, namreč povsod kamorkoli pogledaš sneži njihova dlaka. S tem prebujenjem narave pa pride v mojem primeru tudi čas za vse vrste alergij, ki se me na mojo veliko žalost držijo in tako vedno znova preklinjam, ko pozabim vzeti tablete in se nato spomnim šele, ko me na to opozrijo oči, nos in nagravžni srbeči izpuščaji na koži ... Na sliki izgledam kot "vampire hunter", v resnici sva nabirali regrat :) I. del bloga je bil napisan v dopoldanskem času, potem pa me

Khm, kje naj sploh začnem. To, da nas je zamedlo in da se je danes na nebu pokazala neka čudna kugla poimenovana sonce že veste. To, da smo prejšnje dneve bolj kot ne preživeli na prostem ob zganjanju FIS kulture, kot kidanju pravi moj oče, tudi. To, da smo zaradi slabe napovedi in razbolelih mišic danes kar preko telefona naročili snežno frezo, ste izvedeli ravnokar. Je pa še nekaj kar ne veste, pri nas imamo pri hiši dva posebna primerka iz živalskega sveta, pravzaprav tri. Prvi in najstarejši letnika 2003 je pes Kiki, je dokaj normalen pes, razen to da se na čase obnaša, kot mladič in da ima blazno alergijo na poštarja, kar je očitno že tradicija v pasjem svetu. Trenutno je v hudi depresiji, ker je zaradi snežne oddeje omejen na nekaj metrov dovoza pred hišo in ker ne more it na "šnoflasto ekspedicijo" na njemu nadvse priljubljene Bznike ( hrib za hišo, op.p.). pogled na sadovnjak iz zgornjega balkona Od njega pa prihajamo na malce bolj posebne primerke iz mačjega s

"Zamedlo nas je!"se je glasil krik moje matere v telefon, ko sem jo klicala zjutraj, da preverim kakšno je stanje pri nas doma. V mestu namreč ni več snežilo, ampak deževalo in ob pogledu skozi okno me je minilo, da bi se odpravila na 50 km dolgo pot v mojo "rodno" vas! "Ja mati" sem ji odgovorila, namreč navajena sem, da naša mati včasih le malce pretirava, se pač ukvarja z novinarstvom in glede na stanje slovenskega novinarstva v naši državi je stalna praksa , da se malce pretirava! No, sem že zašla, torej...za sliko realnega stanja bo treba poklicati očeta, zavrtim njegovo številko, oglasi se jezen kot le kaj. "oj, ati povej kakšno je realno stanje ceste in višina snega pri nas?" po polnočnem kepanju Odgovor je bil precej bolj optimističen, kot materin. "snega je prbližn en meter, od enajsth do zdej ga mečem, mater sem jezen! Na cest ga je kšnih 5 cm, paz na cest, lepo počas pejd pa merkj na kamikaze na cest pa donat & raden

Ob prebiranju neke strokovne literature sem naletela na fotografijo Kranjske Gore, ki jo je l. 1963 posnel J. Čop in pod njo sledeči zapis: "Prvi regulacijski načrt za razvoj Kranjske Gore v »moderno kultivirano letovišče in zimskošportno postojanko prvega reda« je po naročilu županstva   v Kranjski Gori izdelal pred drugo svetovno vojno slovenski arhitekt Jože Plečnik. V zadnjih treh desetletjih je delovalo v Kranjski Gori na deset arhitektov, avtorjev urbanističnih in stavbnih projektov. Do sredine šestdesetih let je Kranjska Gora v poglavitnem ohranila svojo podobo izpred druge svetovne vojne. Prva pomembna pridobitev je bila žičnica na Vitranc (1958), tudi novi turistični objekti so zrasli v zahodnem delu vaškega prostora, leta 1959 so zgradili Motel, hotel Prisank l. 1963, Market leta 1966, v ta kompleks spada tudi nova šola. Leta 1965 je bil izdelan in tudi sprejet globalni urbanistični, ureditveni in zazidalni načrt, ki so ga izdelali v Urbanističnem inštitutu S

Prva prebrana v letu 2o14! Novo leto, nove ideje in novi projekti. Novoletnih zaobljub si ne dajem, ker jih nikoli ne izpolnim, ponavadi vse še preden mine prvi teden januarja pozabim. Edino eno novoletno zaobljubo sem do zdaj izpolnila in sicer v začetku leta 2o12 sem si rekla, da bo to leto, ko bom prižgala zadnjo cigareto in glej ga zlomka res mi je uspelo. 7. oktobra 2o12 sem z užitkom pokadila zadnjo in od takrat še nisem prižgala cigarete!Lanskoletna zaobljuba, da bom redno hodila na jogo pa nekako ni šla skozi, res je da sem šla večkrat kot leto poprej ampak vsak teden mi pa res ni uspelo!Saj veste pa sem imela to obveznost in pa drug opravek pa faks in delo in ja, vsakič je nekaj prišlo vmes! Skratka konec zaobljub. Samo še neka misel nekje v ozadju možganov-potovala bom vsaj toliko kot letos, no to je že izpolnjeno, potovanje v Krakow je bilo danes vplačano, več bom brala tudi to izpolnjeno-prva knjiga že prebrana in to z več kot 400 stranmi, nove knjige se še nisem spravi