pomladno prebujenje

"Ti a še kej pišeš tist svoj blog!?" me je včeraj vprašala dobra kolegica, ko smo se basale z regratom, ki smo ga prej le s težavo nabrale. Verjeli ali ne v Kranju je že skoraj konec z regratno sezono, ker je šel že skoraj v celoti v cvet! Medtem, ko pri nas počasi kopnijo še zadnje zaplate snega in se iz zemlje že rojevajo prvi zvončki, trobentice in marjetice še vedno malce težje nabiramo regrat, ker ga skorajda ni.Torej povsod okoli mene se odvija pomladno prebujenje, tudi pri naših živalih je tako, namreč povsod kamorkoli pogledaš sneži njihova dlaka. S tem prebujenjem narave pa pride v mojem primeru tudi čas za vse vrste alergij, ki se me na mojo veliko žalost držijo in tako vedno znova preklinjam, ko pozabim vzeti tablete in se nato spomnim šele, ko me na to opozrijo oči, nos in nagravžni srbeči izpuščaji na koži ...


Na sliki izgledam kot "vampire hunter", v resnici sva nabirali regrat :)



I. del bloga je bil napisan v dopoldanskem času, potem pa me je zmotil Mexx. Veste naš Mexx ima spet zdravstvene probleme in je bil naročen na pregled pri veterinarki. Ker je mačkon pameten kot je, ugotovil, da ga spet čaka mukotrpna pot v Zapuže, se je skril in ga ni bilo na spregled točno do tistega trenutka, ko sem klicala veterinarko, da se je maček skril in da ga bom bolj težko pripeljala na pregled...no potem se je prikazal in sem na vrat na nos morala prekiniti pisanje blog objave, Mexxa popokati v kletko in se odpeljati proti Zapužam. Če vas slučajno zanima kaj je z Mexxom - ima vnetje desnega ušesa ter vnetje oči, težak je točno 5, 24 kg in z ozirom na njegovo slabše zdravstveno stanje tečen še malo bolj kot ponavadi.






Mexx






Drugi del bloga je bil spisan včeraj zvečer, pa me je od nadaljnega pisanja zmotil moj dragi, ko se je vrnil domov. Trenutno je zgodnji del večera in končno sem spet našla čas za pisanje. Saj ne, da imam celo zakladnico drugih opravil od pospravljanja, učenja za zaključni izpit in pisanja diplome, ampak ne A. raje piše blog objavo ob zvokih skupine Papir (za pokušino si poslušajte tale komad ).

Kot sem že zgoraj napisala sem sprva želela pisati blog o staranju. Do tega me je pripeljalo več dogodkov, katerim sem bila priča zadnje čase. Naj, preden si boste rekli, "pa ja ne bo ta smrklja jamrala o tem kako se stara pri njenih rosnih 25ih" povem, da nimam problemov s staranjem. Mnenja sem, da je staranje izredno lep proces in nekaj normalnega in nimam ga namen za vsako ceno ustaviti kot to počnejo nekateri.
I. primer je moja mati. Bognedaj da bi ji kdo rekel, da je stara takoj boš nazvan z besedami predrznež, nesramnež in še kaj iz slovarja njenih zmerljivk! Ampak kaj ko je res in namesto, da bi bila ponosna, da se še vedno tako mladostno počuti in izgleda, se usaja tja v tri dni. Skratka ona za boj proti gubam in staranju uporablja za moje pojme pregrešno drago kremo znanega švicarskega proizvajalca. Medtem ko ljubljanske upokojene kikle, ki so se preselile za čas jeseni njihovega življenja v naše mondeno smučarsko letovišče za boj proti staranju kože na rokah! uporabljajo usnjene rokavice in to v času, ko sama nosim le še jopico in spodaj majico s kratkimi rokavi. Včeraj nisem mogla verjeti svojim očem, niti ušesom, ženska, katere leta kar težko ocenim zaradi uporabe vseh možnih preparatov v boju proti staranju, najbrž gre proti sedemdesetim, no ta dotična ženska na res topel pomladni dan pride v bar na cigareto in kavo in na roki nosi usnjene rokavice. Smešno, vam povem! Še bolj smešno je bilo, ko je znanki začela razlagati, da jih nosi, ker se strašansko boji, da se ji bo koža na rokah zaradi sončnih žarkov zgubala in da bo dobila tiste "nemarne bele fleke, ki jih imajo vse starke, ki ne dajo ničesar nase". Da ne bo pomote, je že prav da skrbiš zase in za svoj videz ampak da se v času, ko je na soncu čez 20°C nosi debele usnejene zimske rokavice, da se ti ne bo koža zgubala je pa že smešno!No, to je bil drugi primer.
III. primer pa sem ne boste verjeli, sama. Zadnjič me je na moje sivenje prijazno upozoril lastnik lokala Terasa v katerega redno zahajam (malce reklame ne škodi, kajne Tomaž?). Njegova reakcija je bila fenomenalna in jo bom prav citirala: "Pa saj ti si še bolj siva kot jaz...pa bi bil lahko tvoj fotr!" Moj odgovor je bil preprost in seveda v mojem stilu ciničen, "hja saj zato pa sem ti rekla, da mi lahko plačaš frizerja, če je to tako moteče!" In potem, ko sem se že zavestno odločila, da se ne bom več barvala, ker bi rada imela nazaj svojo naravno barvo las, me je hudič, spet zvabil na svoja pota in ponovno razmišljam o barvanju! Ker pač nočem vsakič znova poslušat besed varianta ja, kako si pa ti že siva blablablabla... Zatorej, za vse vas, Ja prav ste videli, sivim, to imam po svojem očetu, pri 30ih je bil namreč že čisto siv, moji lasje pa so se očitno odločili, da bodo posiveli še prej. Tako, da se ne čudite, če boste v mojih laseh naslednjič, ko me boste srečali zagledali kakšen sivi pramen las. Tako pač je...staram(o) se!


Ostanite v cvetju in naj vas cvetni prah ne zadrži med štirimi stenami, brcnite ga v rit in pojdite ven na sonce! :)
Vaša &c.
A.

P.S. Opažam, da tale moj blog spremlja kar nekaj bralcev kar me izredno veseli, še bolj vesela pa bi bila če bi kdaj napisali kak komentar, pa naj bo pozitivni ali pa če me boste spljuvali, vse bom prenesla! Če ste bolj "lenušne" sorte za komentiranje pa lahko ko končate stisnete "like".

Komentarji

  1. Hja največjo prednost tvojega hitrega sivenja las bodo imeli tvoji otroci, ki jih boš nekoč imela, njim ne bo treba poslušat slavnega stavka: Same sive lase mi pozvročaš in podobno, ker bo njihova mami že siva :) Špica zadeva :D :P

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

domače

Festival ročnih del

Marella by Milla Jovovich.