petek, 24. januar 2014

Tu pa tam zapaše mi biti Črni Peter.



Ob prebiranju neke strokovne literature sem naletela na fotografijo Kranjske Gore, ki jo je l. 1963 posnel J. Čop in pod njo sledeči zapis:



"Prvi regulacijski načrt za razvoj Kranjske Gore v »moderno kultivirano letovišče in zimskošportno postojanko prvega reda« je po naročilu županstva  v Kranjski Gori izdelal pred drugo svetovno vojno slovenski arhitekt Jože Plečnik. V zadnjih treh desetletjih je delovalo v Kranjski Gori na deset arhitektov, avtorjev urbanističnih in stavbnih projektov.

Do sredine šestdesetih let je Kranjska Gora v poglavitnem ohranila svojo podobo izpred druge svetovne vojne. Prva pomembna pridobitev je bila žičnica na Vitranc (1958), tudi novi turistični objekti so zrasli v zahodnem delu vaškega prostora, leta 1959 so zgradili Motel, hotel Prisank l. 1963, Market leta 1966, v ta kompleks spada tudi nova šola. Leta 1965 je bil izdelan in tudi sprejet globalni urbanistični, ureditveni in zazidalni načrt, ki so ga izdelali v Urbanističnem inštitutu SRS. V sedemdesetih in osemdesetih letih je Kranjska Gora dobivala današnjo podobo. Leta 1971 so zgradili hotel Larix, sledili so drugi projekti: hotel Lek (1972), Garni hote (1973),  hotel Alpina (1973), hotel Kompas (1974), apartma Razor (1987), v severnem obrobju naselja so naslednje leto odprli tudi novi trgovski center. V dolini Pišnice so uredili gostišče  Jasna (1985), ob drsališču v Zagmajnici so uredili tenis center (1988), najnovejša pridobitev je športno prireditveni center (1989). Do leta 1973, ko je bila zgrajena nova cesta v severnem obrobju Kranjske Gore, se je ves tranzitni promet stekal po današnji Borovški cesti, ki je bila poprej le del osrednje dolinske poti. Ob novi cesti je nastalo naselje stanovanjskih stolpnic in počitniških stanovanj v severovzhodnem delu v Čičarah in Brezju. Kranjska Gora se je razvilla v naselje z največjim številom stanovanj za počitek in rekreacijo; l. 1981 jih je bila 278 ( Avguštin 1989: 37).


Kot lahko izberemo iz zapisa, ki je nastal ob letu mojega rojstva, je nekoč Kranjska Gora imela vizijo oz. so ljudje na vodilnih položajih imeli vizijo. Medtem, ko se danes v Bohinju ukvarjajo z mislijo "Ali bo Bohinj "in" ali "hin"!? se, kljub nadvse katastrofalni sezoni zaradi vremena in vsesplošne gospodarske krize vodilni v občini v kateri živim, dobesedno požvižgajo in ne naredijo ničesar. Kljub zgoraj napisanemu grozljivemu dejstvu, so imeli zadnjo občinsko sejo 11. dec. lanskega leta, o kriznem sestanku pa ni ne duha ne sluha, medtem pa v Kranjski Gori ugaša še tisto malo upanja, ki ga je pred letošnjo zimsko sezono še imela! Tega kar bo prinesla prihodnost pa me je strah kot še nikoli ...

Ostanite v cvetju in naj vas jutri zamede, če ne pravi, pa vsaj imaginarni sneg!


vaša
&c. A.

[ Citirano besedilo je v celoti objavljeno v zbirki starih razglednic in fotografij z naslovom Gorenjski kraji in ljudje IV. po II. svetovni vojni, avtorja Ceneta Avguština iz leta 1989, katero je izdala Gorenjski muzej Kranj]

Ni komentarjev:

Objavite komentar