Somračni konec

Dolgo sem razmišljala ali naj napišem blog objavo o sagi Somrak ali ne. Pa sem se končno odločila, in se jo spravila pisat. Pogled skozi okno na našo pokrajino me spomni na prve posnetke Forksa - mesta v katerem se večino časa odvija saga in kjer domujejo vampirji, volkodlaki in »clumsy« Bella ter njeni prijatelji. S sago sem se seznanila dokaj pozno in še to po čistem naključju, ko sem imela zdaj t.i. "clumsy Bella moment", ker sem se v supermarketu med tipkanjem po telefonu z vozkom zaletela v polico s knjigami in prva knjiga, ki je padla na tla je bila ravno Somrak. Ko sem prebrala opis na zadnji strani sem jo pograbila in jo vrgla v voziček ter odšla na blagajno. Tisti večer sem brala in prebrala polovico knjige do jutra. Nadaljevala pa kar na delovnem  mestu-k sreči tisti dan ni bilo veliko kupcev, do večera sem knjigo prebrala do konca in ugotovila, da sem postala čisto malce obsedena. Potem je sledil ogled filma in nova obsesija, ki se imenuje Edward oz. igralec Rob Pattinson. Maja 2009 sem se, ravno nekaj dni pred snemanjem prizorov iz Volterre sprehajala po taistih ulicah po katerih je potem šprintala Bella, da bi rešila svojega ljubega Edwarda. Njiju nisem srečala, zato pa sem videla Alice oz. Ashley Green in jo tudi slikala vendar mogla te slike na žalost tudi zbrisati zaradi njenih varnostnikov. Pri blodenju po Montepulčianskih ulicah sem zavila v del, kjer se je že nahajala snemalna ekipa II. dela sage. Takrat je bila moja obsedenost res na najvišji ravni, za rojstni dan sem imela torto z motivom vseh štirih naslovnic sage. Seveda sem bila prijavljena tudi na Slovenskem Twilight forum in tako spoznala polno zanimivih ljudi. Med njimi sem po šestih letih ponovno vzpostavila kontakt s prijateljico iz najstniških let, ki je bila prav tako navdušena nad Somračno sago. Vse od prve do zadnje smo uživale ob branju in združila nas je velika ljubezen do knjig. Vse smo si bile tako različne ampak vseeno zelo podobne. Z nekaj od njih sem ohranila stik, spet z drugimi ne. Tako nepričakovano, kot je ta ljubezen nastala je tudi odšla oz. bila zamenjana s kakšno drugo obsesijo. Toda Twilight zame še zdaleč niso samo knjige in filmi ampak veliko več – nova prijateljstva, odkritje glasbene skupine Muse in spomini na druženje,debatiranje in dekcanje v parku Tivoli, na veselje ob izidu vsakega nadaljevanja …
No, včeraj sem si ogledala zadnji film in moram priznati, da me je konec nekoliko šokiral in da je bil res »epic« kot so obljubljali in, da so ob koncu s komadom » A Thousand years" Christine Perri v meni povzročili zmedene melanholične občutke, hkrati žalost in veselje, ker je prišel konec.
Čeprav bom z veseljem še kdaj iz police potegnila celotno sago in jo še enkrat prebrala od začetka pa do konca. Ker če pa kaj drži je to, da so knjige napisane kvalitetno s posebnim čarom, ki te povleče noter in te ne spusti dokler je ne prebereš do konca.

Prilagam še nekaj fotografij iz Toskane in od moje slavne torte.
Se vam še kaj oglasim,
vaša &c. A.

Twilight cake

Montepullciano oz. filmska Volterra

za tolažbo, ker mi nikakor niso mogli pripeljat Roba za rd

vodnjak&ura pod katero se je odvijal srceparajoči prizor