prvega ne pozabiš nikoli

Dolgo časa sem premišljevala ali naj pišem blog ali ne. No, danes na materinski dan in referendum o družinskem zakoniku, tako rekoč na "D- day" je kocka padla in že premišljujem o čem naj napišem svojo prvo objavo.
Že sam naslov bloga naj bi dal bralcu misliti, da bo to blog v katerem ne bom pisala o politiki, tako da omemba volitev je prva in zadnja omemba politike.

Torej moja prva objava bo objava z vsebino o moji prvi ljubezni in sicer gledališču.

Redno hodim na premiere v Prešernovo gledališče v Kranju in dober teden nazaj sem si ogledala uprizoritev Antona Pavloviča Čehova Tri sestre. Predstavo je režiral hrvaški režiser Oliver Frljić (še ena potrditev, da Slovenci in Hrvati znamo dobro sodelovati) in vsekakor navdušil večino gledalcev z menoj na čelu. Edini "moteči" faktor bi se lahko našel, in sicer  po malo več, kot eni uri odlične igre je iz vseh zvočnikov po dvorani začel prihajati glas izredno 'priljubljenega' JJ. Na vprašanje od kje ta ideja je režiser Frljić odgovoril, da drama Tri sestre ni drama o preteklosti ampak drama o realnosti, ki se dogaja tukaj in zdaj. In slovenska realnost je pač JJ in njegove 'reforme'.
Če zaključim o politiki v umetnosti, je tole tukaj samo še dokaz več, da tudi če bi se v tem blogu želela izogniti politiki se pač ne morem, ker je politika povsod. Tudi v umetnosti!
Drugih motečih faktorjev ni bilo. Po koncu predstave sem v pogovorih z obiskovalci dobila občutek, da jim je bila predstava všečna in, da je PGK spet pozitivno presenetilo. 





 

[Vir:  http://www.pgk.si/main.php?gr1=performance&id=2011072314292958&pshowid=2012022922535102#fgp]
Dovolj nakladanja za danes, se vam še kaj oglasim!

Pozdravček, 
Vaša, &c A.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

domače

Festival ročnih del

Marella by Milla Jovovich.